Standard nevarne stvari je izpolnjen zgolj v primeru, ko obravnavana stvar predstavlja večjo škodno nevarnost za okolico tudi ob izpolnjenosti vseh varnostnih ukrepov. Navedenega pa za avtopralnico ni mogoče zaključiti.
vročanje - prijava začasnega prebivališča - naslov za vročanje - smiselna uporaba ZUP
Storilec je prijavil začasno prebivališče pred datumom izdaje poziva za nastop uklonilnega zapora, zato je sodišče napačno štelo, da mu je bil poziv vročen s fikcijo vročitve na naslovu stalnega prebivališča.
posel rednega upravljanja – soglasje solastnikov – prekluzija - spor majhne vrednosti
V postopku v sporih majhne vrednosti je v primerjavi z rednim postopkom načelo prekluzije pri navajanju dejstev in predlaganju dokazov poostreno. Stranka lahko navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze samo v tožbi oziroma v odgovoru na tožbo, v pripravljalni vlogi pa odgovarja na doslej podane navedbe nasprotne stranke.
stvarna pristojnost - delovno sodišče - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - smrt oškodovanca - nepremoženjska škoda - duševne bolečine zaradi smrti moža oziroma očeta - pogrebni stroški - renta
Tožeče stranke s tožbo uveljavljajo plačilo nematerialne škode (duševne bolečine zaradi smrti moža oziroma očeta), materialne škode (pogrebne stroške) ter rente (zaradi zmanjšanja prihodkov družine), pri čemer so navedle, da gre za njihovo škodo, ki so jo utrpele v posledici delovne škode, ne pa za škodo, ki jo je utrpel pokojni kot delavec tožene stranke in ki bi jo tožniki kot dediči uveljavljali namesto pokojnega. Zaradi navedenega je za odločanje v predmetni zadevi pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani na podlagi b. točke prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, ki določa, da je delovno sodišče pristojno za odločanje v zadevah o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi nasledniki.
Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru zavzelo stališče, da je spor o odškodnini zaradi nezgode pri delu, ki je posledično povzročila smrt delavca, in ki ga pričnejo delavčevi dediči, individualni delovni spor.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074702
ZPP člen 115, 286b, 286b/1. OZ člen 9, 299, 378.
preložitev naroka - upravičena odsotnost z naroka – opravičljiv razlog - pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev
Navedbe zakonite zastopnice v dopisu ne zadostujejo za zaključek, da je zatrjevala opravičljiv razlog za odsotnost z naroka, saj ni zatrjevala, da je bolezen nenadna in nepredvidljiva ter ji onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Navedbe tudi niso bile podprte z dokazi, ki bi sodišču prve stopnje omogočali zaključek, da je zatrjevani razlog za odsotnost z naroka dejansko podan.
Pravno osebo je mogoče delno oprostiti plačila sodne takse, ji odložiti plačilo ali dovoliti obročno plačilo sodne takse. Vse te možnosti so bile predvidene tudi z besedilom 11. čl. ZST-1, kakor je bilo v veljavi pred ZST-1B.
Dejstvo, da tožeča stranka na transakcijskem računu denarnih sredstev, iz katerih bi takso plačala, nima, je izkazano. Plačilo taksne obveznosti je zato odloženo, pomaknjeno v bodočnost, na čas izdaje odločbe druge stopnje. Ni pa tožeča stranka zatrdila in argumentirala, da ji premoženjsko in finančno stanje plačila takse ne omogoča.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - akt o sistemizaciji
Pri presoji utemeljenosti poslovnega razloga je Vrhovno sodišče RS že večkrat sprejelo stališče, da pri odločitvi o prenehanju potreb po delu delavca na določenem delovnem mestu za obstoj poslovnega razloga delodajalcu ni potrebno tudi formalno spreminjati akta o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest s formalno ukinitvijo tega delovnega mesta.
Zaradi ukinitve delovnega mesta, ki ga je zasedal tožnik, je prenehala potreba po delu tožnika pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zato je bil podan utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu določb prve alineje prvega odstavka in drugega odstavka 88. člena ZDR.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 92, 92/4, 109, 109/1, 109/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - odpravnina - delovnopravna kontinuiteta - prevzem delavcev
Tožena stranka je pravilno in iz utemeljenih poslovnih razlogov odpovedala tožniku pogodbo o zaposlitvi na delovnem mestu avtomehanika. Dejstvo, da se je dohodek servisne dejavnosti pri toženi stranki zviševal, samo po sebi še ne utemeljuje presoje, da v konkretnem primeru poslovni razlog za odpoved tožnikove pogodbe o zaposlitvi ni obstajal. Sodišče ni pristojno ocenjevati poslovnih odločitev delodajalca, ki je povsem samostojen pri organiziranju delovnega procesa. Z vidika obstoja utemeljenega poslovnega razloga presoja le, če je takšen razlog dejansko in ne zgolj navidezno izkazan, oziroma da ne gre za rešitve na strani delodajalca, ki pomenijo kršitev prepovedi diskriminacije, kot je to predpisano v določbi 6. člena ZDR. Tako se lahko delodajalec odloči, da po odhodu presežnega delavca razdeli delo med ostale zaposlene. To pa pomeni, da je v konkretnem primeru preostala tožnikova opravila v servisni delavnici lahko prevzel drug delavec. Zato izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ni nezakonita.
Pri presoji, ali gre za prenos dela dejavnosti in prevzem delavcev skladno z določbo 73. člena ZDR, je pomembno, da je tožnik delal na isti lokaciji brez prekinitve. V tej zvezi je kupoprodajna pogodba, sklenjena med delodajalcema o nakupu nepremičnine, zavezovala, da mora tožena stranka sprejeti vse pogoje iz objave prodaje nepremičnine, med ostalim tudi to, da mora s prevzetimi delavci skleniti delovno razmerje za nedoločen čas. To je tožena stranka tudi uresničila, saj je dejansko s tožnikom, poleg njega pa tudi z drugim delavcem, sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Zato so v konkretnem primeru pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja tožnika, ki jih je imel dogovorjene pri pravnem predniku, prešle na toženo stranko, vključno s pravico do odpravnine, skladno z določbo 3. odstavka 109. člena ZDR, in minimalnim odpovednim rokom, skladno z določbo 4. odstavka 92. člena ZDR.
Glede na to, da je bila anonimna prijava podprta s fotografijami, ovaditeljica pa je, kot so ugotovili policisti, solastnica stanovanjske hiše na naslovu K. 1, ki ima pravico do vstopa v hišo in pravico do uporabe vseh prostorov v hiši, torej tudi prostora, kjer je fotografirala prostor za gojenje prepovedane droge, zbrani dokazi nedvoumno izpolnjujejo obstoj utemeljenih razlogov za sum kot pogoja za odreditev hišne preiskave. Obtoženec se s samovoljno menjavo ključavnic, s čimer je skušal bivši partnerici onemogočiti izvrševanje zakonite posesti stanovanjske hiše, ne more uspešno sklicevati na kršeno pravico do zasebnosti.
ZPrCP člen 43, 43/5, 105, 105/5, 105/5-4. ZST-1 člen 11, 11/2.
dokazna ocena - dejansko stanje - delna oprostitev plačila sodne takse
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo vse okoliščine, ki so zakonski znaki prekrškov, tako obdolženec s pritožbenimi navedbami očitno podaja svoje videnje dogodka, ki se ne ujema z ugotovljenim dejanskim stanjem prekrškov.
Višje sodišče obdolženca delno oprosti plačila sodne takse, če bi bila s plačilom celotnega zneska občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Revizijsko sodišče je v podobnem primeru zavzelo stališče, da se po zakonu šteje, da je prešla pogodba o zaposlitvi za določen čas v nedoločen čas, če delavec po poteku takšne pogodbe z dopustitvijo delodajalca nadaljuje z delom, ne da bi formalno sklenil novo pogodbo o zaposlitvi. Vendar pa, da se delo za določen čas kot začasno delo lahko spremeni v trajno, ni odvisno zgolj od volje delavca, temveč je za to potrebna tudi volja delodajalca.
Tožnica je bila še pred iztekom zadnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas pozvana, da pregleda novo pogodbo in sklene delovno razmerje za določen čas. Takšna pogodba je bila podpisana tudi s strani tožene stranke. Ne glede na dejstvo, da je tožnica podpisala pogodbo osem dni kasneje, je potrebno upoštevati, da je imela možnost podpisati pogodbo že prej, saj je bila teh osem dni že prisotna pri svojem delodajalcu. Na takšno ugotovitev ne more vplivati dejstvo, da je po izteku zadnje pogodbe nadaljevala z delom pri toženi stranki brez sklenjene pogodbe na njeni strani, saj je okoliščino, da je ni podpisala takoj ali ob nastopu prvega dne novega študijskega leta, pripisati samo njej. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje tožničino delo pri toženi stranki ne more imeti narave nadaljevanja dela v smislu določbe 54. člena ZDR, oziroma se ne more šteti, da se je transformiralo v delo za nedoločen čas, saj za takšno nadaljevanje ni bila izkazana tudi volja tožene stranke.
starostna pokojnina - pokojninska osnova - nova odmera - redni študij - dokup študija - dokup za izpolnitev pogojev in odmero pokojnine - plačilo prispevkov
Tožnici je bil dokup študijskega leta in njegovo vštetje v zavarovalno dobo omogočen v primeru predhodne izpolnitve obveznosti plačila prispevkov v določenem roku. Ker tožnica za čas študija ni plačala prispevkov, ni izpolnjen pogoj iz 198. člena ZPIZ-1 za vštetje enega leta zaključenega dodiplomskega študija v zavarovalno dobo. Zato tožničin tožbeni zahtevek, da se kupljeno leto študija všteje v pokojninsko osnovo, ni utemeljen.
ogled kraja prekrška – zastavljanje vprašanj osebam ob ogledu kraja prekrška – začetek vožnje vozila v cestnem prometu
Iz zapisnika o ogledu kraja prekrška ni razvidno, da bi bil ob ogledu katerikoli od navzočih oseb dan pravni pouk (kot priči ali obdolžencu), zato je dejanje sodišča moč šteti zgolj kot vir spoznvaanja o dejstvih pomembnih za ugotovitev dejanskega stanja prekrška (ali so priče lahko videle to, o čemer so izpovedovale).
starostna pokojnina - datum - priznanje pravice do starostne pokojnine - vložitev zahteve - pridobitev pravice
Skladno s 1. odstavkom 156. člena ZPIZ-1 zavarovanec pridobi pravice iz obveznega zavarovanja z dnem, ko so izpolnjeni pogoji za pridobitev pravic. Tudi če so pogoji izpolnjeni, to še ne pomeni, da se bo pokojnina od izpolnitve pogojev dalje tudi izplačevala. Osebi, ki ob uveljavitvi pravice ni zavarovana, se skladno z 2. odstavkom 157. člena ZPIZ-1 pokojnina lahko izplačuje le od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev nazaj. Posledica izpolnitve vseh v 156. členu ZPIZ-1 navedenih pogojev ni samodejna pridobitev pravic iz obveznega zavarovanja, temveč je ta pogojena s predhodno vloženo zahtevo za pridobitev pravic. Odločitev, kdaj bo zahtevo vložil, pa je prepuščena upravičencu.
ZP-1 člen 2, 2/2, 42, 42/1, 154, 154/1, 154/1-2, 156. ZP-1H člen 30, 30/11. ZPrCP člen 46, 46/5, 46/5-2.
zastaranje pregona - milejši zakon - procesna predpostavka za začetek postopka - hitri ali redni sodni postopek
Prekrškovni organ mora začeti postopek o prekršku (hitri ali redni sodni postopek), ki je bil ugotovljen s tehničnimi sredstvi in storilec s kršitvijo ni bil seznanjen, v roku 30 dni od dneva storitve le-tega.
Pri določbah procesnega prava je ključen trenutek opravljanja procesnega dejanja, zato se uporabijo tiste določbe, ki veljajo v času obravnavanja prekrška, zaradi česar zanje pravilo milejšega zakona iz drugega odstavka 2. člena ZP-1 ne velja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNI REGISTER – PRAVO DRUŽB
VSL0063627
ZPP člen 181, 181/2. ZSReg člen 41, 41/3. ZGD-1 člen 476, 481.
ugotovitvena tožba – ugotovitev ničnosti listine – akt o ustanovitvi – pravni interes – prenos poslovnega deleža – predkupna pravica
Tožba na ugotovitev ničnosti listine je dopustna le, če je tako določeno s posebnimi predpisi ali med drugim, če ima tožeča stranka pravno korist od ugotovitvene sodbe. Prvi primer take tožbe je npr. tožba na ugotovitev ničnosti skupščinskega sklepa. Vendar take tožbe tožeča stranka ni vložila. Zato bi morala izkazati pravni interes za iztoževani ugotovitveni zahtevek.
Korist, ki jo tožeča stranka pričakuje od ugotovitvene tožbe, mora biti pravna, ekonomski (gospodarski) interes ne zadošča.
Predkupni upravičenec lahko zahteva razveljavitev prenosa poslovnega deleža (na neupravičeno osebo) in prenos le-tega nase le, če hkrati postavi zahtevek, da se poslovni delež pod enakimi pogoji proda njemu.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 135, 149. ZFPPIPP člen 59, 59/2, 296, 296/5. ZVZD člen 4, 5.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - stečaj - prijava terjatve - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnik (oškodovanec) kot upnik v zakonskem roku treh mesecev po objavi oklica o začetku stečajnega postopka zoper drugotoženo stranko (delodajalca), po določbi drugega odstavka 59. člena ZFPPIPP svoje denarne terjatve ni prijavil, zato je na podlagi petega odstavka 296. člena ZFPPIPP njegova terjatev do tožene stranke, sedaj stečajne dolžnice, prenehala obstajati. Gre za prenehanje materialnopravnega upravičenja tožnika, zato njegov tožbeni zahtevek zoper drugotoženo stranko ni utemeljen.
Do nezgode pri delu je prišlo, ko je tožnik (zidar) pri delu na gradbišču pri ometavanju sten padla malta v desno oko. V obravnavani zadevi ni podana objektivna odgovornost tožene stranke za škodo, ki jo je utrpel tožnik. Dejavnost ročnega ometavanja sten ne pomeni dejavnosti, ki bi pomenila povečano in neobičajno nevarnost. Objektivna odškodninska odgovornost je namreč posledica spoznanja, da nekaterih nevarnosti kljub zadostni skrbi ni mogoče imeti vselej pod nadzorom in jih obvladovati ter da kljub zadostni skrbi ni mogoče preprečiti nastanka praviloma znatne škode. Zato okoliščine, da so delavci sami postavljali oder, da je delo potekalo na višini 4 metre in da oder ni bil stabilen, ne predstavljajo nevarnosti, ki bi bila neobičajna.
Drugotožena stranka je malto opredelila kot dejavnik tveganja s toksičnim delovanjem, zato bi morala predvideti, da bi zaradi strupenih snovi oziroma kemične sestave malte, ki lahko pade delavcu v oko, prišlo do poškodbe oči, kot jo je utrpel tožnik. V skladu s 5. členom ZVZD bi torej morala sprejeti takšne ukrepe, ki bi preprečili nastanek poškodbe oči, kar bi lahko storila z uporabo zaščitnih očal, vizirja oziroma na način, ki bi onemogočil stik malte z očesom. Zato je podano protipravno ravnanje tožene stranke kot eden izmed elementov civilnega odškodninskega delikta.
invalidnost I. kategorije - III. kategorije - invalidska pokojnina
Izvedenski organ je ugotovil, da delovno mesto rudarja, glede na obremenitve in škodljivosti, zahteva dobro zmogljivost srčno-žilnega sistema, dihal, gibal in čutil in menil, da je tožnik zmožen opravljati enostavna, lahka, nenormirana dela, delo brez dolgotrajne hoje ali stoje, delo v ugodnih klimatskih in mikroklimatskih pogojih v polnem delovnem času, torej da je pri njemu podana preostala delovna zmožnost. Pri tožniku je tako zaradi posledic bolezni podana invalidnost III. kategorije.
Obsojenec v svojih pritožbenih navedbah, pa tudi v zahtevi za obnovo postopka, ki jo je zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Novi Gorici zavrgel, ne uveljavlja spremembe v pravnomočni sodbi ugotovljenega dejanskega stanja, ne navaja novih dejstev ali dokazov, ki kažejo, da ni storil katerega izmed kaznivih dejanj, za katera je bil obsojen, pač pa uveljavlja le napačno uporabo zakona, saj bi sodišče pri pravni kvalifikaciji po mnenju obsojenca moralo uporabiti konstrukt nadaljevanega kaznivega dejanja. Pravilno je zato sodišče prve stopnje ugotovilo, da napačna uporaba zakona ni razlog zaradi katerega bi se lahko zahtevala obnova postopka.
ZIPRS1314-A člen 60.a, 60.a/1, 60.a/3. ZDDV-1 člen 33, 33/1. ZOdvT tar. št. 3100.
sprememba stopnje davka na dodano vrednost (DDV) - nastanek obveznosti obračuna DDV - datum opravljenih odvetniških storitev - nagrada za postopek
V obravnavani zadevi so bile vse odvetniške storitve opravljene pred 1.7.2013, ko je stopil v veljavo Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014 (ZIPRS1314 – A, Ur. list RS, št. 46/2013). V prvem odstavku 60.a člena tega zakona je splošna stopnja DDV z 20 % dvignjena na 22 %. Obdavčljiv dohodek in s tem obveznost obračuna DDV pa nastane, ko je blago dobavljeno ali so stvari opravljene (prvi odstavek 33. člena Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1). Zato se tudi v konkretnem primeru za odvetniške storitve, ki so bile v celoti opravljene pred 1.7.2013, DDV obračuna po stopnji 20 %, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje (tretji odstavek 60.a člena ZIPRS1314 – A).