Sodišče prve stopnje je ravnalo prav, ko je v okviru materialnoprocesnega vodstva tožnika pozvalo, da določno opredeli nepremičnine, s tem, da poleg parcelnih številk za posamezne nepremičnine navede tudi katastrsko občino po imenu in šifri, hkrati pa je tudi opozorilo tožnika na razlike v navedbah parcelnih številk v tožbenem zahtevku in v navedbah, ki sta jih tožnika dala v trditveni podlagi.
Kreditne obveznosti preživninskega zavezanca se praviloma ne upoštevajo pri opredelitvi preživninskih obveznosti. A to sodno, pravno, stališče je z uporabo metode teleološkega razlikovanja mogoče tudi prebiti. Tak primer je kreditna obveznost, ki jo preživninski zavezanec plačuje zaradi reševanja stanovanjskega problema.
predlog za vračilo sodne takse – plačilo nižje takse – umik tožbe pred razpisom naroka za glavno obravnavo– ustavitev postopka
V konkretni zadevi je že bil razpisan poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo in poslana vabila pravdnim strankam, ko je tožeča stranka z vlogo z dne 20. 5. 2013 umaknila tožbo in predlagala preklic poravnalnega naroka. Zato tožeča stranka ni upravičena zahtevati plačilo nižje sodne takse s količnikom 1,0, oz. vrnitev že plačane takse, saj se postopek ni končal z umikom tožbe pred razpisom naroka za glavno obravnavo.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0079097
SPZ člen 9. ZTLR člen 4, 4/2. ZPP člen 350, 350/3, 357.
izbrisna tožba – večkratno razpolaganje z nepremičnino – prenos lastninske pravice – izročitev nepremičnine v posest – dobrovernost drugega pridobitelja – primarni tožbeni zahtevek – podrejeni tožbeni zahtevek – načelo dispozitivnosti – prekoračitev tožbenega zahtevka
Tožnica razpolaga tako z veljavnim zavezovalnim, kot tudi veljavnim razpolagalnim pravnim poslom za obravnavano stanovanje, zato so nanjo kljub odsotnosti zemljiškoknjižnega vpisa v razmerju do prodajalke že prešla lastninskopravna upravičenja. Prodajalkino nadaljnje razpolaganje z lastninsko pravico na stanovanju ni več moglo biti pravno učinkovito, saj ni bila več lastnica stanovanja in ni imela več možnosti razpolagati z lastninsko pravico na njem. Njeno pomanjkanje razpolagalne sposobnosti pri ponovni odsvojitvi stanovanja bi lahko nadomestila zgolj dobra vera novega pridobitelja. Če pa je ta vedel, da je bil razpolagalni posel med prodajalcem in pridobiteljem že opravljen (nedobroverena oseba), je začel zoper njega prenos lastninske pravice učinkovati že pred vknjižbo, in sicer takrat, ko je izvedel za razpolaganje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079140
ZPP člen 7, 212.
višina terjatve – trditveno in dokazno breme – obresti
Na tožeči stranki je bilo dokazno breme, da dokaže obstoj višine terjatve, ob tem, da bi morala tožeča stranka tudi opredeljeno navesti, na kakšen način je upoštevala plačilo dolga s strani glavne dolžnice, ne pa da se je le sklicevala na priložene transakcije in izračune obresti.
obseg oprostitve plačila sodnih taks - postopek na prvi stopnji - pritožbeni postopek
Ker je Okrajno sodišče v Ljubljani s sklepom z dne 5.10.2012 predlogu tožene stranke (tedaj dolžnika) za oprostitev plačila sodnih taks v zvezi s tem postopkom, ki ga je podal z ugovorom zoper sklep o izvršbi z dne 12.9.2012, ugodilo, in ker je obravnavana gospodarska zadeva nadaljevanje izvršilnega postopka, ki se je začel s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine, je treba šteti, da je tožena stranka že bila oproščena plačila vseh sodnih taks v zvezi s to zadevo, torej tudi plačila sodne takse za postopek s pritožbo zoper sodbo.
najemna pogodba - odložni pogoj – jasna določila pogodbe – namen pravdnih strank – odstop od pogodbe – neplačevanje najemnine
Posledica določitve odložnega pogoja je, da pogodba ne začne učinkovati takrat, ko so izpolnjene vse predpostavke za sklenitev, temveč šele ko (in če) nastopi dejstvo, ki je postavljeno kot pogoj.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0079077
OZ člen 155, 155/1, 155/2. ZPP člen 8, 286b, 286b/1. ZVPot člen 6, 6/2, 33, 33/2.
odgovornost za škodo – odgovornost za izdelek – odgovornost proizvajalca stvari z napako – stvar z napako – nevarne lastnosti stvari – skrbnost dobrega strokovnjaka – dolžno ravnanje potrošnika – upoštevanje navodil za uporabo
Proizvajalec je z vidika dolžne lastne skrbnosti dobrega strokovnjaka upravičen pričakovati, da bo tudi potrošnik ravnal s skrbnostjo dobrega gospodarja pri uporabi stvari, ki jo proizvajalec daje v promet, kar pomeni tudi to, da bo potrošnik upošteval navodila za uporabo.
Ni mogoče terjati od proizvajalca, da bi moral računati tudi z vsakršnim neskrbnim (neprevidnim in nepravilnim) ravnanjem potrošnika (ki brez razloga ne upošteva jasnih navodil za uporabo) ter ga opozarjati, da lahko pride ob neupoštevanju navodil za uporabo v zelo redkih primerih do pregretja mleka in njegovega izbrizga ter nastanka škode.
motenje posesti – rok za vložitev tožbe – subjektivni rok - odločanje v mejah tožbenega zahtevka – pravica do izjave – zavrnitev dokaznega predloga – neprimeren dokaz
Za potek subjektivnega roka za vložitev tožbe za motenje posesti ni pomembno, ali bi tožeči stranki med vsakodnevno vožnjo po cesti lahko opazili kup peska, ampak ali sta ga dejansko opazili.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079104
ZOR člen 154, 170, 376. OZ člen 1060. ZPP člen 70, 70-6, 252, 252/2, 254, 254/2, 254/3.
povračilo škode – odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo – katastrofalna škoda – vzročna zveza – dokazovanje z izvedencem – uveljavljanje posameznih oblik škode – odločanje v mejah tožbenega zahtevka
Pri tožnici ne gre za tako hudo invalidnost, ko bi telesne bolečine ter duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti lahko predstavljale kvalitativno celoto, ki prerašča možnost izoliranja posameznih oblik škod in njihovo ločeno ocenjevanje, zato tožničino odškodnino ni mogoče obravnavati na podlagi teoretskega koncepta katastrofalne škode.
Sodišče ne sme namesto povsem določnega zahtevka za eno obliko nepremoženjske škode priznati odškodnine za drugo obliko nepremoženjske škode, za katero stranka odškodnine izrecno ne uveljavlja.
ZD člen 26, 28. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-15.
nujni delež – prikrajšanje nujnega deleža – izračun nujnega deleža – obračunska vrednost zapuščine – predujem za izvedenca – sklep presenečenja – pravica do izjave
Ker je šele z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje razkrilo, da bi pritožnika morala založiti za predujem za izvedenca in kakšne posledice ima (ne)založitev predujma, gre za sklep presenečenja, ki predstavlja kršitev ustavne pravice pritožnikov in pravice do izjave.
Zaradi sodbe v pravdi, ki je med zapustnikom in pritožnikom tekla zaradi sklenitve pogodbe o priznanju lastninske pravice na stanovanju na naslovu, in ki je postala pravnomočna po smrti zapustnika, to stanovanje ni moglo postati zapustnikova lastnina in s tem posledično predmet njegove zapuščine. Upoštevaje okoliščino, da je bila drugostopenjska sodba izdana v času po njegovi smrti, bi morali biti v njej kot tožeča stranka pravilno navedeni zapustnikovi dediči.
prošnja za sprejem v članstvo lovske družine - pravila lovske družine - pravice članstva - ovira za sprejem - poznejše okoliščine - pristojnosti lovske družine
Ko je sodišče prve stopnje samo odločilo, da tožnika zdaj tako ali drugače nista več upravičena do sprejema v toženkino članstvo, do izdaje njene lovske članske izkaznice in do priznanja članskih pravic, je toženki odvzelo njeno pristojnost oziroma poseglo v avtonomijo njenega odločanja, ki ji jo zagotavlja ZDru.
V primeru zdravniške napake, torej delu, ki ni v skladu z merili, ki jih predpisuje 45. člen ZZDej, je protipravnost v kršitvi zdravniške doktrine, kodeksa medicinske deontologije oziroma drugih strokovnih in etičnih kodeksov in sodna praksa doslej od tega stališča (ki pa odstopa od mnenja nekaterih teoretikov), zaradi katerega se posledično odškodninski zahtevki zaradi zdravniških napak obravnavajo kot civilni delikt, praktično ni odstopala.
res iudicata – pravnomočnost – formalna pravnomočnost – materialna pravnomočnost – premoženjska razmerja med zakonci – skupno premoženje zakoncev - ne bis in idem
Za pravnomočno razsojeno stvar ne gre samo takrat, ko sodišče ponovno vsebinsko razpravlja o utemeljenosti tožbenega zahtevka, o katerem je pravnomočno odločeno, temveč tudi takrat, ko o njem ne razpravlja po vsebini, ampak odločitev o zahtevku, čeprav se zaveda njene pravnomočnosti, povzame v izrek sodne odločbe.
Pogodba je izpodbojna, če so bile pri njeni sklenitvi napake glede volje strank.
Ob ugotovitvi, da je tožnica razumna oseba, ki je sposobna pomagati tudi drugim (gre za ugotovitve, ki jih je napravilo prvostopenjsko sodišče na podlagi neposrednega vtisa, ki ga je dobilo ob zaslišanju), je logično prepričljiv zaključek, da je tožnica dolžna ravnati s potrebno skrbnostjo v pravnem prometu. Pritožba zatrjuje, da je bila tožnica prevarana, pri prevari pa opravičljivost zmote ni odločilna.
ZD člen 32. ZDKG člen 20. ZPP člen 180, 180/2, 181, 181/3, 185, 186, 188, 188/2.
izločitev iz zapustnikovega premoženja – izločitev v korist potomcev – privilegirana sprememba tožbe
Uveljavljanje zahtevka po 32. členu ZD v zvezi z 20. členom ZDKG se časovno veže na trajanje zapuščinskega postopka. S tem, ko sta tožnika v zapuščinskem postopku po pokojnem očetu materi prepustila delež, ki bi jima šel po očetu, sta lastninsko pravico, ki sta jo morda pred tem pridobila, prenesla na mater oz. se ji odpovedala. Tako lahko v zapuščinskem postopku po materi izločata le tisti del oz. vložek, ki sta ga dala po očetovi smrti.
Ne držijo pritožbene navedbe, da sodišče ni dopustilo izvedbe dokaza z zaslišanjem določenih prič, kot jih je predlagala tožena stranka, pri čemer sodišče odloča o tem, kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev, vendar pa dokaza ni moglo izvesti, saj priče na narok niso pristopile, pritožbeno pa ni sporno, da njihov izostanek ni bil upravičen, tako da sodišču prve stopnje že iz tega razloga ni bilo potrebno preložiti naroka, če je to potrebno iz upravičenih razlogov.
Sodišče prve stopnje je odločalo na podlagi dokaznega standarda verjetnosti in upoštevalo, da svoboda izražanja ni neomejena in da se od vsakega posameznika zahteva, da ravna v skladu z odgovornostmi in obveznostmi, v dobri veri in z namenom posredovanja točnih in zanesljivih informacij. Pritožbeno sodišče pri tem poudarja, da je poseg v osebnostne pravice nedopusten, če je pravica do svobodnega izražanja prekoračena na račun osebnostnih pravic.