izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik (voznik tovornjaka) po vožnji, ki jo je opravil, delodajalcu oziroma odgovorni osebi ni prijavil poškodbe zgornjega desnega dela kabine tovornjaka in je zaradi tega nastala škoda, ker vozilo ni bilo popravljeno v času, ko se je nahajalo na rednem servisu, temveč ga je tožena stranka morala ponovno odpeljati na servis in je v tem času vozilo stalo. Opustitev obveščanja delodajalca o poškodbi vozila in posledice te opustitve je v celoti možno subsumirati pod abstraktni opis hujše kršitve določila iz pogodbe o zaposlitvi, po katerem je med hujše kršitve (pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja) šteje opustitev prijave poškodbe oziroma okvare delovnega sredstva odgovornemu delavcu oziroma službi, če je zaradi te opustitve nastala škoda. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
Izjava o premoženjskem stanju res ni le dokaz, ampak predstavlja tudi del trditvene podlage, na temelju katere sodišče odloči, ali so podani pogoji za oprostitev plačila sodne takse.
Stranka, ki razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora trditi in izkazati, da tega premoženja ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse ter zakaj ne.
pravočasnost pritožbe – oddaja priporočene pošiljke – napaka poštnega delavca – dan oddaje na pošto
Če je bila pošiljka oddana kot priporočena, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču in nadaljnja napaka poštnega delavca ne more iti v breme stranke.
stranska intervencija – pravni interes – vsebinska zveza
Obstajati mora vsebinska zveza med razmerjem, ki je predmet spora med pravdnima strankama, ter razmerjem stranskega intervenienta in stranko, ki se ji hoče pridružiti. Ti dve razmerji morata biti po vsebini soodvisni. Kdaj sta in kakšna je vsebina njune soodvisnosti, določa materialno pravo.
Ker obdolžencu vabilo na narok za zaslišanje (opremljeno z žigom sodišča in podpisom pristojne sodne osebe) sploh ni bilo odpravljeno, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 3. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.
ZFPPIPP člen 14, 14/2-1, 231, 231-3, 232, 232/1, 233/3.
predlog za začetek stečajnega postopka - nepopoln predlog - obstoj insolventnosti
Skopost upnikovih navedb o insolventnosti dolžnika je terjala po vloženem predlogu upnika postopanje prvostopenjskega sodišča po tretjem odstavku 233. člena ZFPPIPP, po katerem mora sodišče predlagatelja začetka stečajnega postopka pozvati na dopolnitev predloga, če ta ni v skladu s prvim odstavkom 232. člena ZFPPIPP.
Tožena stranka ni uveljavljala procesnega pobota svoje terjatve zoper terjatev tožeče stranke, pač pa je zatrjevala materialnopravni, to je predpravdni pobot. Sodišču se zato ni bilo potrebno podrobneje opredeljevati o opravljeni storitvi in vrednosti storitve tožeče, kot tudi delu in vrednosti dela tožene stranke, ključno je, da je bil ugotovljen dogovor, da je s strani tožnika opravljena pogostitev poravnana z opravljenimi deli toženca, oziroma dogovor o kompenzaciji medsebojnih terjatev.
izpolnitev dednega dogovora - pravica do izplačila – pogoj za izplačilo po dednem dogovoru - - osebna služnost - spremenjene okoliščine – zahtevek na plačilo rente namesto izvrševanja osebne služnosti
Tožnikova pravica do izplačila zneska 16.670,00 EUR je vezana na plačilo odškodnine za odvzeta zemljišča zaradi izgradnje avtoceste. Ker toženec te odškodnine še ni prejel, tudi tožnikova terjatev še ni zapadla.
Tožnik namesto dogovorjenega bivanja v toženčevi hiši ne more terjati plačila. Osebno služnost je mogoče spremeniti v doživljensko rento sporazumno, s tožbo pa le, če so se po ustanovitvi služnosti razmere tako spremenile, da je postalo izvrševanje služnosti znatno otežkočeno.
skupno premoženje - posebno premoženje - stanovanjska pravica - uporabnina - pravi temelj za uporabo nepremičnine - verzija - povrnitev vlaganj v nepremičnino
Režim skupnosti premoženja po ZZZDR je prisilno (kogentno) pravo, kar pomeni, da zakonca praviloma ne moreta pravno veljavno s svojim sporazumom vplivati na njegov nastanek.
Zgolj imetništvo stanovanjske pravice in ugodnosti pri odkupu stanovanja po SZ ne vplivajo na režim nastanka skupnega premoženja. Pomembno je, ali je bila kupnina za stanovanje poravnana iz skupnega premoženja strank oziroma s sredstvi, ki sta jih zakonska oziroma zunajzakonska partnerja ustvarila s skupnim delom tekom njune skupnosti.
Tožnik ima zoper toženko terjatev iz naslova verzije, saj se je zaradi vlaganj povečala vrednost obravnavane stanovanjske stavbe.
Samo prenehanje življenjske skupnosti ne pogojuje odsotnosti pravnega temelja za uporabo nepremičnine.
Pritožbeno sodišče lahko izjemoma upošteva tudi nepravočasno pritožbo, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep sodišča prve stopnje. V tem primeru mora pritožnik izkazati, zakaj bi bilo treba v njegovem primeru narediti takšno izjemo.
Uredba o napredovanju uradnikov v nazive člen 4, 5, 5/1, 13. ZJU člen 113, 120, 120/1. Uredbe o napredovanju javnih uslužbence v plačne razrede člen 3, 3/2, 11, 11/6.
napredovanje v višji naziv - javni uslužbenci - ocena - napredovanje v plačne razrede - točkovanje
Ocene, pridobljene po ZJU do uveljavitve Uredbe o napredovanju v naziv, se lahko točkujejo, kot to predvideva 5. člen Uredbe o napredovanju v plačne razrede (saj na točkovanje oziroma uporabo Uredbe o napredovanje v plačne razrede odkazuje 4. člen Uredbe o napredovanje v nazive), pri čemer se pri točkovanju upoštevajo ocene, ki se ugotovijo na podlagi določbe osmega odstavka 11. člena Uredbe o napredovanju v plačne razrede. Uredba o napredovanju v plačne razrede torej določa metodologijo, ki jo mora delodajalec uporabiti pri določitvi ocene za 2006 in 2007 (ko navedena uredba še ni veljala), ter tako dobljeno oceno upoštevati pri ugotavljanju pogojev za napredovanje.
ZD člen 32. ZDKG člen 20. ZPP člen 180, 180/2, 181, 181/3, 185, 186, 188, 188/2.
izločitev iz zapustnikovega premoženja – izločitev v korist potomcev – privilegirana sprememba tožbe
Uveljavljanje zahtevka po 32. členu ZD v zvezi z 20. členom ZDKG se časovno veže na trajanje zapuščinskega postopka. S tem, ko sta tožnika v zapuščinskem postopku po pokojnem očetu materi prepustila delež, ki bi jima šel po očetu, sta lastninsko pravico, ki sta jo morda pred tem pridobila, prenesla na mater oz. se ji odpovedala. Tako lahko v zapuščinskem postopku po materi izločata le tisti del oz. vložek, ki sta ga dala po očetovi smrti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079131
OZ člen 174, 179, 353. ZPP člen 5, 216, 216/2, 285, 286, 286/1.
odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo – duševne bolečine – izgubljen dobiček – renta – huda telesna poškodba - trditveno in dokazno breme – prekluzija – materialno procesno vodstvo – zastaranje – škoda, povzročena s kaznivim dejanjem
V zvezi z izgubljenim dobičkom bi moral tožnik dokazati, kolikšen dohodek in dobiček bi imel glede na normalen tek stvari, če ne bi bilo škodnega dogodka, sodišče prve stopnje pa bi lahko upoštevalo le tiste trditve in dokaze, ki jih je tožnik podal pravočasno.
Kadar se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo v tožbi navede tožnik. Kljub temu pa se mora sodišče najpozneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glavne stvari prepričati o pravilnosti navedene vrednosti, če je ta očitno previsoka ali prenizka, tako da bi lahko nastalo vprašanje o stvarni pristojnosti ali pravici do revizije. Zaradi ustavne pravice do enakega varstva pravic v postopku lahko očitno neprimerni vrednosti ugovarja tudi toženec.
V zvezi s plačilom kupnine je tožnik dokaznemu bremenu zadostil s predložitvijo blagajniških izdatkov. Ker je na blagajniškem izdatku z dne 25. 3. 1997 navedeno, da so s plačilom zneska v višini 7.000,00 DEM poravnane vse obveznosti do toženca, toženec pa ni zanikal podpisa takšne izjave, je pravilna ugotovitev prvostopenjskega sodišča o dokaznem bremenu toženca v povezavi z zatrjevano premalo plačano kupnino.
STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0079067
ZPP člen 8, 286, 337, 337/1. SZ člen 6, 56, 57. ZZZDR člen 12. SZ-1 člen 109, 110.
najemna pogodba – izselitev bivšega imetnika stanovanjske pravice – pravica uporabnika stanovanja po izselitvi najemnika – obstoj zunajzakonske skupnosti – zastaranje – ugovor zastaranja
Tako v času sklenitve najemne pogodbe leta 1993 kot v času izselitve najemnika v aprilu 2001 je veljal SZ, ki je v primerih prenehanja zakonske zveze oziroma razpada zunajzakonske skupnosti in smrti najemnika varoval vse tiste upravičence (uporabnike oziroma družinske člane) iz najemne pogodbe, ki so v stanovanju po izselitvi (smrti) najemnika ostali ter jim torej nudil ustrezno najemno varstvo tudi po prenehanju najemnega razmerja z najemnikom, ki se je iz stanovanja izselil oziroma je umrl. Takšno varstvo zagotavljata tudi 109. in 110. člen SZ-1.
Ugovor zastaranja je res materialnopravne narave, vendar pa mora stranka navesti potrebno dejansko podlago do konca prvega naroka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079093
ZPP člen 338, 338/2, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 378.
odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – padec – zlom leve koželjnice – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – tuja pomoč – zamudna sodba – predpostavke za izdajo zamudne sodbe – nasprotje med navedbami v tožbi in predloženimi dokazi – nerelevantni dokazi
Ker se resničnost v tožbi zatrjevanih dejstev ob izpolnjenosti ostalih predpostavk za izdajo zamudne sodbe ne ugotavlja, je teža predloženega dokaza, kakršna bi se pokazala v kontradiktornem postopku, nepomembna. Presoja o obstoju predpostavk za izdajo zamudne sodbe ne vključuje ocene o teži predloženih dokazov, ampak zahteva od sodišča le, da oceni, ali navedbe o dejstvih ne nasprotujejo priloženim dokazom. Predpostavka ni izpolnjena, če je tožnik predložil dokaze, s katerimi očitno ni mogoče dokazati resničnost trditev.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079121
ZASP člen 59. ZPP člen 212, 214, 226, 286b, 339, 339/1.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic – materialna avtorska pravica – – glasbena dela - trditveno in dokazno breme – neprerekana dejstva – listine v tujem jeziku
Ker izjemo od pravila, da avtorska pravica vključuje premoženjske pravice, zatrjuje tožena stranka, je na njej breme dokazovanja, da za uporabljena avtorska dela materialna avtorska pravica ne obstoja.
Sodišče prve stopnje je ravnalo prav, ko je v okviru materialnoprocesnega vodstva tožnika pozvalo, da določno opredeli nepremičnine, s tem, da poleg parcelnih številk za posamezne nepremičnine navede tudi katastrsko občino po imenu in šifri, hkrati pa je tudi opozorilo tožnika na razlike v navedbah parcelnih številk v tožbenem zahtevku in v navedbah, ki sta jih tožnika dala v trditveni podlagi.
najemna pogodba - odložni pogoj – jasna določila pogodbe – namen pravdnih strank – odstop od pogodbe – neplačevanje najemnine
Posledica določitve odložnega pogoja je, da pogodba ne začne učinkovati takrat, ko so izpolnjene vse predpostavke za sklenitev, temveč šele ko (in če) nastopi dejstvo, ki je postavljeno kot pogoj.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079104
ZOR člen 154, 170, 376. OZ člen 1060. ZPP člen 70, 70-6, 252, 252/2, 254, 254/2, 254/3.
povračilo škode – odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo – katastrofalna škoda – vzročna zveza – dokazovanje z izvedencem – uveljavljanje posameznih oblik škode – odločanje v mejah tožbenega zahtevka
Pri tožnici ne gre za tako hudo invalidnost, ko bi telesne bolečine ter duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti lahko predstavljale kvalitativno celoto, ki prerašča možnost izoliranja posameznih oblik škod in njihovo ločeno ocenjevanje, zato tožničino odškodnino ni mogoče obravnavati na podlagi teoretskega koncepta katastrofalne škode.
Sodišče ne sme namesto povsem določnega zahtevka za eno obliko nepremoženjske škode priznati odškodnine za drugo obliko nepremoženjske škode, za katero stranka odškodnine izrecno ne uveljavlja.