poprava tožbe - rok - zavrženje vloge - prošnja za podaljšanje roka
Tožnik je prošnjo za podaljšanje roka za popravo oziroma dopolnitev vloge („ugovor na postopek o izredni odpovedi zaposlitve“) posredoval sodišču v 15-dnevnem roku, ki mu ga je sodišče prve stopnje dodelilo za popravo oziroma dopolnitev navedene vloge. Ker je tožnik vložil prošnjo za podaljšanje roka pravočasno, je potrebno o njegovi prošnji odločiti meritorno.
Ker obdolžencu vabilo na narok za zaslišanje (opremljeno z žigom sodišča in podpisom pristojne sodne osebe) sploh ni bilo odpravljeno, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 3. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka - vložitev pritožbe - pravna oseba - zadostna skrbnost
Vrnitev v prejšnje stanje je mogoča le, če zamuda ni bila zakrivljena. Stranka (dolžnik, ki je pravna oseba) pa nosi breme krivde svojega zakonitega zastopnika, kot tudi breme krivde osebe, ki je k dolžniku občasno prihajala na delo.
čisti dobiček – bilančni dobiček – delež družbenikov pri bilančnem dobičku – izpodbijanje skupščinskega sklepa – udeležba poslovodje na dobičku v večjem deležu – družbena pogodba
Zakon določa vrstni red uporabe čistega dobička, ki ga družba izkaže v poslovnem letu. Ta vrstni red je določen kogentno in ga skupščina družbenikov s sklepom (oziroma drugačno statutarno oziroma družbeno ureditvijo) ne more spremeniti. Bistvo spoštovanja tega vrstnega reda je v tem, da je treba iz čistega dobička poslovnega leta najprej pokriti izgubo iz prejšnjih let. Prav tako mora družba oblikovati zakonske rezerve po četrtem odstavku 64. člena ZGD-1, oziroma mora oblikovati rezerve za lastne deleže po petem odstavku 64. člena ZGD-1, pa tudi statutarne rezerve v primeru iz sedmega odstavka 64. člena ZGD-1, kar pomeni, da je treba takšno uporabo dobička upoštevati že pri sestavi letnega poročila. Kar od čistega dobička nato ostane, je pri družbi z omejeno odgovornostjo bilančni dobiček, pri čemer imajo družbeniki pravico do deleža pri bilančnem dobičku, kolikor je ta ugotovljen v letni bilanci, če družbena pogodba ne določa drugače (prvi odstavek 494. člena ZGD-1).
Dedni dogovor je po svoji naravi sodna poravnava, zato za njegovo izpodbijanje veljajo roki iz 393. člena ZPP in ne 99. člena OZ.
Vknjižbe tožencev na zapustničinih nepremičninah kljub razveljavitvi dednega dogovora niso neveljavne, saj jim po sklepu o dedovanju pripada dedni deleži tudi na tem premoženju.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0079077
OZ člen 155, 155/1, 155/2. ZPP člen 8, 286b, 286b/1. ZVPot člen 6, 6/2, 33, 33/2.
odgovornost za škodo – odgovornost za izdelek – odgovornost proizvajalca stvari z napako – stvar z napako – nevarne lastnosti stvari – skrbnost dobrega strokovnjaka – dolžno ravnanje potrošnika – upoštevanje navodil za uporabo
Proizvajalec je z vidika dolžne lastne skrbnosti dobrega strokovnjaka upravičen pričakovati, da bo tudi potrošnik ravnal s skrbnostjo dobrega gospodarja pri uporabi stvari, ki jo proizvajalec daje v promet, kar pomeni tudi to, da bo potrošnik upošteval navodila za uporabo.
Ni mogoče terjati od proizvajalca, da bi moral računati tudi z vsakršnim neskrbnim (neprevidnim in nepravilnim) ravnanjem potrošnika (ki brez razloga ne upošteva jasnih navodil za uporabo) ter ga opozarjati, da lahko pride ob neupoštevanju navodil za uporabo v zelo redkih primerih do pregretja mleka in njegovega izbrizga ter nastanka škode.
Kadar se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo v tožbi navede tožnik. Kljub temu pa se mora sodišče najpozneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glavne stvari prepričati o pravilnosti navedene vrednosti, če je ta očitno previsoka ali prenizka, tako da bi lahko nastalo vprašanje o stvarni pristojnosti ali pravici do revizije. Zaradi ustavne pravice do enakega varstva pravic v postopku lahko očitno neprimerni vrednosti ugovarja tudi toženec.
V zvezi s plačilom kupnine je tožnik dokaznemu bremenu zadostil s predložitvijo blagajniških izdatkov. Ker je na blagajniškem izdatku z dne 25. 3. 1997 navedeno, da so s plačilom zneska v višini 7.000,00 DEM poravnane vse obveznosti do toženca, toženec pa ni zanikal podpisa takšne izjave, je pravilna ugotovitev prvostopenjskega sodišča o dokaznem bremenu toženca v povezavi z zatrjevano premalo plačano kupnino.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0079088
ZPP člen 14.
odgovornost za škodo – vezanost na kazensko obsodilno sodbo – identično dejansko stanje
Ker tožbeni zahtevek temelji na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že odločeno v kazenskem postopku, je sodišče vezano na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo glede obstoja storitve kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Vezano je torej na vsa dejstva, ki sestavljajo dejanski opis kaznivega dejanja v izreku kazenske sodbe in ki pomenijo elemente kaznivega dejanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL0063662
ZDR člen 137, 137/3. ZZZPB člen 17b, 17b/3, 33, 33-6, 68. ZZVZZ člen 88, 88/2.
denarno nadomestilo – obvezno zdravstveno zavarovanje – nastanek brezposelnosti – nezmožnost za delo – začasna zadržanost z dela – neresnični podatki – odškodnina
Zavod RS za zaposlovanje zagotavlja pravice brezposelnim osebam enako obdobje, kot izplačujejo delodajalci nadomestila plače med začasno zadržanostjo z dela zaradi bolezni ali poškodbe po predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, to je do 30 dni in samo v tem primeru je Zavod RS za zaposlovanje izenačen z delodajalcem. Po izteku tega časa se nadomestilo v višini zadnjega izplačanega denarnega prejemka zagotavlja iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zavezanec za izpolnitev obveznosti je torej Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, saj ta sredstva izvirajo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079121
ZASP člen 59. ZPP člen 212, 214, 226, 286b, 339, 339/1.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic – materialna avtorska pravica – – glasbena dela - trditveno in dokazno breme – neprerekana dejstva – listine v tujem jeziku
Ker izjemo od pravila, da avtorska pravica vključuje premoženjske pravice, zatrjuje tožena stranka, je na njej breme dokazovanja, da za uporabljena avtorska dela materialna avtorska pravica ne obstoja.
Tožena stranka ni uveljavljala procesnega pobota svoje terjatve zoper terjatev tožeče stranke, pač pa je zatrjevala materialnopravni, to je predpravdni pobot. Sodišču se zato ni bilo potrebno podrobneje opredeljevati o opravljeni storitvi in vrednosti storitve tožeče, kot tudi delu in vrednosti dela tožene stranke, ključno je, da je bil ugotovljen dogovor, da je s strani tožnika opravljena pogostitev poravnana z opravljenimi deli toženca, oziroma dogovor o kompenzaciji medsebojnih terjatev.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - DEDNO PRAVO
VSL0079060
SPZ člen 48, 48/1, 48/2, 48/3. OZ člen 335, 335/1, 335/2. 336, 336/1, 337, 338, 346. ZZZDR člen 64, 64/1. ZPP člen 155.
povečanje vrednosti nepremičnine - povrnitev vrednosti vlaganj - zastaranje - zastaralni roki za zahtevke graditelja - začetek teka zastaranja - zadržanje zastaranja - terjatve med določenimi osebami - odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - skupno premoženje - sporazum o delitvi skupnega premoženja - potni stroški
Zastaranje tožničine terjatve za povrnitev vrednosti vlaganj v nepremičnino je začelo teči z dnem, ko je tožnica izgubila posest nepremičnine.
Zastaranje med zakoncema ne teče za terjatve med njima.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079093
ZPP člen 338, 338/2, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 378.
odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – padec – zlom leve koželjnice – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – tuja pomoč – zamudna sodba – predpostavke za izdajo zamudne sodbe – nasprotje med navedbami v tožbi in predloženimi dokazi – nerelevantni dokazi
Ker se resničnost v tožbi zatrjevanih dejstev ob izpolnjenosti ostalih predpostavk za izdajo zamudne sodbe ne ugotavlja, je teža predloženega dokaza, kakršna bi se pokazala v kontradiktornem postopku, nepomembna. Presoja o obstoju predpostavk za izdajo zamudne sodbe ne vključuje ocene o teži predloženih dokazov, ampak zahteva od sodišča le, da oceni, ali navedbe o dejstvih ne nasprotujejo priloženim dokazom. Predpostavka ni izpolnjena, če je tožnik predložil dokaze, s katerimi očitno ni mogoče dokazati resničnost trditev.
izvršilni naslov - seznam izvršilnih naslovov - pogoji za sodno izvršbo - uveljavitev zahtevka zoper družbenika kot pravnega naslednika izbrisane družbe - prekluziven enoletni rok - zastaranje terjatve
Pogoj za vložitev predloga za izvršbo na nepremičnino, ki se obravnava v sodnem izvršilnem postopku, ni konec davčne izvršbe, temveč njena neuspešnost.
Upnik je svojo terjatev zoper dolžnika kot družbenika izbrisane družbe uveljavljal pravočasno že v samem postopku davčne izvršbe.
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda roka - upravičen vzrok – vročitev tožbe – nadomestna vročitev – zamudna sodba
Vročitev, ki je opravljena po določbi prvega odstavka 140. člena ZPP, učinkuje od dneva, ko je pisanje vročeno kateri izmed oseb, ki so našteti v tej določbi, v konkretni zadevi, ko je bilo pisanje vročeno hčerki toženca, in ne od takrat, ko je toženec od nje sodno pošiljko dejansko prejel.
vrnitev v prejšnje stanje – narok v postopku za vrnitev v prejšnje stanje - protipravna odtujitev pošte
Protipravna odtujitev pošte zagotovo ne more biti očitno neutemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Čim pa je tako, prvostopenjsko sodišče ni imelo podlage za odločitev o predlogu brez razpisa naroka, na katerem se izvede dokazni postopek.
Sodišče je napravilo dve napaki: preživninskega bremena v denarju ni razporedilo v razmerju, kot to narekujejo dohodki (70% - 30%), pri pokrivanju ugotovljenih potreb za preživljanje počitnic pa tudi ni upoštevalo, da jih bo v skladu z odločitvijo sodišča mladoletni Č. polovico preživel z očetom.
motenje posesti – rok za vložitev tožbe – subjektivni rok - odločanje v mejah tožbenega zahtevka – pravica do izjave – zavrnitev dokaznega predloga – neprimeren dokaz
Za potek subjektivnega roka za vložitev tožbe za motenje posesti ni pomembno, ali bi tožeči stranki med vsakodnevno vožnjo po cesti lahko opazili kup peska, ampak ali sta ga dejansko opazili.