nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti - umik predloga za nadomestitev globe - razgovor na centru
Storilec se odloči, ali ga na razgovor na centru za socialno delo glede izbire izvajalske organizacije spremlja zagovornik.
Na razgovoru je storilec odstopil od opravljanja nalog v splošno korist in s tem umaknil predlog za nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti.
podjemna pogodba – zahtevek podizvajalca proti investitorju – odgovornost investitorja za plačilo del – plačilo del izvajalcu - obstoj terjatve
Določba 631. člena OZ omogoča neposreden zahtevek podizvajalca (sodelavca) do investitorja (naročnika) le v primeru, kadar investitor še ni poravnal svoje obveznosti izvajalcu (podjemniku), torej kadar terjatev izvajalca do investitorja še obstaja. Ker je s plačilom izvajalcu terjatev slednjega prenehala, navedena določba tožbenega zahtevka ne more utemeljevati.
V poglavju VI B tč. 15a Seznama, ki določa, za katera stanja je določena telesna okvara in po kakšni višini, je določena telesna okvara v višini 30 % do 40 %, v primeru hujših kontraktur štirih prstov ali petih prstov, morebiti komplicirane z ankilozo posameznih sklepov, po teži oziroma ohranjenosti globalne funkcije roke in sicer na eni roki, če pa gre za hujše kontrakture štirih ali petih prstov na vsaki roki pa za telesno okvaro v višini 50 % do 70 %. Takšno stanje pri tožniku ni podano. Na levi roki ima tožnik prizadete tri prste in na desni enega. Na podlagi takšnega stanja pri tožniku ni mogoče ugotoviti telesne okvare po VI B tč. 15a, niti drugih telesnih okvar, zaradi okvare femoralnega živca, posledic opeklin in večih črevesnih resekcij, ker v Seznamu ta stanja niso opredeljena kot telesne okvare. Zato tožnikov tožbeni zahtevek, da se mu prizna invalidnina za najmanj 50 % telesno okvaro, ni utemeljen.
ZDR člen 4, 11, 11/1, 11/2, 16, 20, 75. ZObr člen 88, 88/1. ZJU člen 5, 5/1.
obstoj delovnega razmerja – javni uslužbenci - elementi delovnega razmerja
Kljub temu, da je tožnica pri toženi stranki v spornem obdobju opravljala delo na podlagi pogodb o delu, se šteje da je imela s toženo stranko sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas. ZDR namreč v 2. odstavku 11. člena, ki se za presojo obravnavanega spornega razmerja uporablja na podlagi določbe 1. odstavka 88. člena ZObr in 1. odstavka 5. člena ZJU, prepoveduje opravljanje dela na podlagi pogodb civilnega prava, če obstajajo elementi delovnega razmerja v skladu s 4. členom ZDR. Pogodba o zaposlitvi, sklenjena za nedoločen čas, pa lahko preneha le na načine, ki jih določa ZDR v 75. členu, zato je tožnici delovno razmerje z iztekom zadnje pogodbe o delu prenehalo nezakonito.
Za tožnico je veljala enaka ureditev kot za ostale zaposlene. Svojo odsotnost je morala javiti, čeprav zaradi dela po pogodbi o delu ni mogla koristiti niti bolniškega staleža niti letnega dopusta z vsemi pravicami kot so jih imeli ostali pri toženi stranki zaposleni delavci in za odsotnost tudi ni prejemala nadomestila. Za vsako odsotnost se je s toženo stranko dogovarjala, zato ni pomembno, ali je bila odsotna zaradi bolezni, dopusta ali iz kakšnega drugega razloga. Tožnica torej ni mogla prosto razpolagati z delovnimi dnevi in delovnim časom, saj je morala pridobiti za odsotnost (razen za odsotnost zaradi bolezni) dovoljenje tožene stranke, za odsotnost zaradi letnega dopusta pa si je morala zagotoviti tudi nadomeščanje. Tako je bilo razmerje med njo in toženo stranko dejansko razmerje delavec - delodajalec.
URS člen 30. ZKP 546, 546/1, 546/2, 546/3. ZPIZ-1 člen 181, 181/1.
odmera pokojnine - naknadno priznana zavarovalna doba - čas neupravičenega odvzema prostosti - zamudne obresti - odškodnina - prispevki
Na podlagi pravnomočnega sklepa o razveljavitvi sodbe vojaškega sodišča, s katero je bila tožniku odvzeta prostost, je prvi toženec (ZPIZ) skladno s prvim odstavkom 546. člena ZKP (po kateri se osebi, ki ji je zaradi neupravičene obsodbe ali neutemeljenega odvzema prostosti prenehalo delovno razmerje ali lastnost zavarovanca socialnega zavarovanja ali ji je bila onemogočena ali odložena zaposlitev, do katere bi sicer prišlo, prizna delovna oziroma zavarovalna doba, kot da bi delala tisti čas, ki ga je zaradi neopravičene obsodbe ali neutemeljenega odvzema prostosti izgubila) tožniku vštel v pokojninsko dobo čas neupravičeno odvzete prostosti in mu za to dobo na podlagi prvega odstavka 181. člena ZPIZ-1 (po kateri se v primeru naknadnega priznanja določenega obdobja pokojninske dobe, dopolnjene pred uveljavitvijo pravice do pokojnine, takšna doba upošteva samo za odstotno povečanje že uveljavljene pokojnine) povečal predčasno pokojnino od že pravnomočno ugotovljene pokojninske osnove. Do take na novo odmerjene predčasne pokojnine pa je tožnik kot uživalec predčasne pokojnine skladno z drugim odstavkom 181. člena ZPIZ-1 upravičen od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev nazaj. Za višjo odmero starostne pokojnine ni pravne podlage.
Tožnik je tekom postopka pred sodiščem prve stopnje razširil tožbo na drugo toženko (Republiko Slovenijo), tako da je od nje zahteval plačilo prispevkov za čas neupravičenega odvzema prostosti. V skladu s tretjim odstavkom 546. člena ZKP lahko oškodovanec zahteva, da sodišče splošne pristojnosti ugotovi kot zavarovalno dobo čas, ki ga je oškodovani zaradi neopravičene obsodbe ali neutemeljenega odvzema prostosti izgubil, če zavod (prvi toženec) ne upošteva oziroma ne prizna zavarovalne dobe. Le v takem primeru se tožba vloži zoper organ, ki ne priznava priznane dobe, in zoper Republiko Slovenijo. V obravnavanem primeru je čas neupravičenega odvzema prostosti prvi toženec kot zavarovalno dobo tožniku vštel v pokojninsko dobo. Zato po navedeni določbi ni izpolnjen pogoj za vložitev tožbe zoper prvega toženca in drugo toženko pred sodiščem splošne pristojnosti.
izvršilni naslov - seznam izvršilnih naslovov - pogoji za sodno izvršbo - uveljavitev zahtevka zoper družbenika kot pravnega naslednika izbrisane družbe - prekluziven enoletni rok - zastaranje terjatve
Pogoj za vložitev predloga za izvršbo na nepremičnino, ki se obravnava v sodnem izvršilnem postopku, ni konec davčne izvršbe, temveč njena neuspešnost.
Upnik je svojo terjatev zoper dolžnika kot družbenika izbrisane družbe uveljavljal pravočasno že v samem postopku davčne izvršbe.
STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0079067
ZPP člen 8, 286, 337, 337/1. SZ člen 6, 56, 57. ZZZDR člen 12. SZ-1 člen 109, 110.
najemna pogodba – izselitev bivšega imetnika stanovanjske pravice – pravica uporabnika stanovanja po izselitvi najemnika – obstoj zunajzakonske skupnosti – zastaranje – ugovor zastaranja
Tako v času sklenitve najemne pogodbe leta 1993 kot v času izselitve najemnika v aprilu 2001 je veljal SZ, ki je v primerih prenehanja zakonske zveze oziroma razpada zunajzakonske skupnosti in smrti najemnika varoval vse tiste upravičence (uporabnike oziroma družinske člane) iz najemne pogodbe, ki so v stanovanju po izselitvi (smrti) najemnika ostali ter jim torej nudil ustrezno najemno varstvo tudi po prenehanju najemnega razmerja z najemnikom, ki se je iz stanovanja izselil oziroma je umrl. Takšno varstvo zagotavljata tudi 109. in 110. člen SZ-1.
Ugovor zastaranja je res materialnopravne narave, vendar pa mora stranka navesti potrebno dejansko podlago do konca prvega naroka.
Sodišče je napravilo dve napaki: preživninskega bremena v denarju ni razporedilo v razmerju, kot to narekujejo dohodki (70% - 30%), pri pokrivanju ugotovljenih potreb za preživljanje počitnic pa tudi ni upoštevalo, da jih bo v skladu z odločitvijo sodišča mladoletni Č. polovico preživel z očetom.
Kadar se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo v tožbi navede tožnik. Kljub temu pa se mora sodišče najpozneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glavne stvari prepričati o pravilnosti navedene vrednosti, če je ta očitno previsoka ali prenizka, tako da bi lahko nastalo vprašanje o stvarni pristojnosti ali pravici do revizije. Zaradi ustavne pravice do enakega varstva pravic v postopku lahko očitno neprimerni vrednosti ugovarja tudi toženec.
V zvezi s plačilom kupnine je tožnik dokaznemu bremenu zadostil s predložitvijo blagajniških izdatkov. Ker je na blagajniškem izdatku z dne 25. 3. 1997 navedeno, da so s plačilom zneska v višini 7.000,00 DEM poravnane vse obveznosti do toženca, toženec pa ni zanikal podpisa takšne izjave, je pravilna ugotovitev prvostopenjskega sodišča o dokaznem bremenu toženca v povezavi z zatrjevano premalo plačano kupnino.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079140
ZPP člen 7, 212.
višina terjatve – trditveno in dokazno breme – obresti
Na tožeči stranki je bilo dokazno breme, da dokaže obstoj višine terjatve, ob tem, da bi morala tožeča stranka tudi opredeljeno navesti, na kakšen način je upoštevala plačilo dolga s strani glavne dolžnice, ne pa da se je le sklicevala na priložene transakcije in izračune obresti.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0079097
SPZ člen 9. ZTLR člen 4, 4/2. ZPP člen 350, 350/3, 357.
izbrisna tožba – večkratno razpolaganje z nepremičnino – prenos lastninske pravice – izročitev nepremičnine v posest – dobrovernost drugega pridobitelja – primarni tožbeni zahtevek – podrejeni tožbeni zahtevek – načelo dispozitivnosti – prekoračitev tožbenega zahtevka
Tožnica razpolaga tako z veljavnim zavezovalnim, kot tudi veljavnim razpolagalnim pravnim poslom za obravnavano stanovanje, zato so nanjo kljub odsotnosti zemljiškoknjižnega vpisa v razmerju do prodajalke že prešla lastninskopravna upravičenja. Prodajalkino nadaljnje razpolaganje z lastninsko pravico na stanovanju ni več moglo biti pravno učinkovito, saj ni bila več lastnica stanovanja in ni imela več možnosti razpolagati z lastninsko pravico na njem. Njeno pomanjkanje razpolagalne sposobnosti pri ponovni odsvojitvi stanovanja bi lahko nadomestila zgolj dobra vera novega pridobitelja. Če pa je ta vedel, da je bil razpolagalni posel med prodajalcem in pridobiteljem že opravljen (nedobroverena oseba), je začel zoper njega prenos lastninske pravice učinkovati že pred vknjižbo, in sicer takrat, ko je izvedel za razpolaganje.
ZD člen 26, 28. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-15.
nujni delež – prikrajšanje nujnega deleža – izračun nujnega deleža – obračunska vrednost zapuščine – predujem za izvedenca – sklep presenečenja – pravica do izjave
Ker je šele z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje razkrilo, da bi pritožnika morala založiti za predujem za izvedenca in kakšne posledice ima (ne)založitev predujma, gre za sklep presenečenja, ki predstavlja kršitev ustavne pravice pritožnikov in pravice do izjave.
izvršilni naslov - sodna poravnava - zapadlost terjatve, ki je odvisna od bodočega, negotovega dejstva - dokazovanje zapadlosti - formalna pomanjkljivost predloga za izvršbo
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da v konkretnem primeru zapadlost terjatve ne izhaja iz sodne poravnave, temveč je odvisna od nastopa bodočih, negotovih dejstev (neplačilo dveh zaporednih mesečnih obrokov), ki jih je treba ugotoviti na predpisan način. Ker upnik zapadlosti terjatve ni dokazal na način, določen v 2. in 3. odstavku 20. člena ZIZ, sodna poravnava ni izvršljiva in tako ne predstavlja listine, na podlagi katere bi bilo mogoče dovoliti izvršbo (2. točka 1. odstavka 55. člena ZIZ)
ugovor po izteku roka – prepustitev uporabe stanovanja v skupni uporabi – ukrepi po ZPND - rok trajanja časovno omejenega ukrepa - začetek teka roka - veljavnosti izvršilnega naslova
Ukrepi po ZPND so dejansko časovno omejeni, vendar pa je časovno omejenost potrebno razlagati v smislu trajanja ukrepa, ki ga izreče sodišče v nepravdnem postopku v okviru pristojnosti po ZPND. Dolžnik po izvršilnem naslovu je dolžan tri mesece spoštovati stanje, ki mu ga je naložilo sodišče v I. točki izreka. Ni mogoče sprejeti stališča, da določba o časovni omejenosti tega ukrepa dejansko pomeni omejitev veljavnosti izvršilnega naslova, preden se dolžnik prostovoljno ali pod prisilo sploh podvrže odločbi sodišča. Rok trajanja ukrepa je potrebno šteti od oprave izvršilnega dejanja – uspešne deložacije.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079093
ZPP člen 338, 338/2, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 378.
odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – padec – zlom leve koželjnice – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – tuja pomoč – zamudna sodba – predpostavke za izdajo zamudne sodbe – nasprotje med navedbami v tožbi in predloženimi dokazi – nerelevantni dokazi
Ker se resničnost v tožbi zatrjevanih dejstev ob izpolnjenosti ostalih predpostavk za izdajo zamudne sodbe ne ugotavlja, je teža predloženega dokaza, kakršna bi se pokazala v kontradiktornem postopku, nepomembna. Presoja o obstoju predpostavk za izdajo zamudne sodbe ne vključuje ocene o teži predloženih dokazov, ampak zahteva od sodišča le, da oceni, ali navedbe o dejstvih ne nasprotujejo priloženim dokazom. Predpostavka ni izpolnjena, če je tožnik predložil dokaze, s katerimi očitno ni mogoče dokazati resničnost trditev.
Pritožnica je s tem, ko ji je bil kot ločitveni upnici predlog upravitelja o prodaji dan v mnenje, dobila tudi možnost, da v mnenju navede tista relevantna dejstva, ki so jo vodila k negativnemu mnenju. Imela je možnost, da dejstva, ki jih navaja v pritožbi, navede že v svojem odklonilnem mnenju, ker pa tega ni storila, je z njihovim uveljavljanjem v pritožbi prekludirana.
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda roka - upravičen vzrok – vročitev tožbe – nadomestna vročitev – zamudna sodba
Vročitev, ki je opravljena po določbi prvega odstavka 140. člena ZPP, učinkuje od dneva, ko je pisanje vročeno kateri izmed oseb, ki so našteti v tej določbi, v konkretni zadevi, ko je bilo pisanje vročeno hčerki toženca, in ne od takrat, ko je toženec od nje sodno pošiljko dejansko prejel.
vrnitev v prejšnje stanje – narok v postopku za vrnitev v prejšnje stanje - protipravna odtujitev pošte
Protipravna odtujitev pošte zagotovo ne more biti očitno neutemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Čim pa je tako, prvostopenjsko sodišče ni imelo podlage za odločitev o predlogu brez razpisa naroka, na katerem se izvede dokazni postopek.