nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti - umik predloga za nadomestitev globe - razgovor na centru
Storilec se odloči, ali ga na razgovor na centru za socialno delo glede izbire izvajalske organizacije spremlja zagovornik.
Na razgovoru je storilec odstopil od opravljanja nalog v splošno korist in s tem umaknil predlog za nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti.
ZFPPIPP člen 327, 327/4, 345, 345/2, 345/2-1, 345/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
razdelitev posebne razdelitvene mase – predlog upravitelja za razdelitev – poročilo o oceni tržne in likvidacijske vrednosti - premoženje, ki se prodaja kot poslovna celota – metoda kapitalizacije donosa – cenitev – neobrazloženost sklepa – prodaja kamnoloma kot celote
Ker ocenjevalec pri določitvi prodajne vrednosti ni upošteval kriterija različne vrednosti nepremičnin glede na lego zemljišč znotraj ali zunaj pridobivalnega območja kamnoloma, upoštevanje navedenega kriterija pri razdelitvi posebne razdelitvene mase ni utemeljeno.
Odločitev sodišča prve stopnje je neobrazložena, saj niti iz izpodbijanega sklepa in tudi ne iz predloga upravitelja za razdelitev, ki je sestavni del končnega načrta razdelitve z dne 23. 8. 2013, ne izhaja, na kakšni podlagi in po kakšnem ključu je bila delitev zneska posebne razdelitvene mase, ki je predmet razdelitve, razdeljena med posamezne ločitvene upnike oziroma na posamezne terjatve, ki se upoštevajo pri razdelitvi.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing
Tožnik ni bil tako obremenjen z delovnimi zadolžitvami, da ne bi mogel ustrezno opravljati svojega dela. Dejstvo, da ga je tožena stranka kot odgovornega za reševanje reklamacij poslala na pot, da reši reklamacijske probleme, ne more predstavljati trpinčenja na delovnem mestu, temveč normalno komunikacijo med nadrejenimi in podrejenimi delavci. V zvezi z tožnikovimi trditvami, da mu je tožena stranka v času bolniškega staleža zbrisala datoteke z računalnika, ki ga je imel v uporabi pri toženi stranki, je bilo ugotovljeno, da tožnik pristojnim osebam ni sporočil, da so bile datoteke z njegovega računalnika brisane. Prav tako datoteka ni bila blokirana z namenom šikaniranja tožnika. Tožnik tako ni bil žrtev trpinčenja na delovnem mestu, zato njegov tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine iz tega naslova ni utemeljen.
pravočasnost pritožbe – oddaja priporočene pošiljke – napaka poštnega delavca – dan oddaje na pošto
Če je bila pošiljka oddana kot priporočena, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču in nadaljnja napaka poštnega delavca ne more iti v breme stranke.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00005840
KZ-1 člen 191, 191/1, 191/3, 170, 170/4, 170/4-1. ZKP člen 358, 358-3.
kaznivo dejanje nasilja v družini - posilstvo - razlogi za oprostitev obtožbe - presoja verodostojnosti izpovedb oškodovanke in prič
Sodišče prve stopnje je tudi pravilno presodilo, da obdolženec oškodovanke ni preganjal oziroma vrgel iz skupnega prebivališča, kot se mu to očita, še ob tem, ko se ta ni želel razvezati in je oškodovanko prigovarjal naj ostane z njim in otrokoma, ko se je po izselitvi oškodovanka vračala domov, šla z obdolžencem na kavo in ga celo klicala v zvezi s pokvarjenim avtomobilom.
Če bi šlo za konsignacijo, bi bili zneski delnih plačil usklajeni z dejansko prodajo, kar pa v konkretnem primeru niso bili. Tudi DDV bi bil v primeru konsignacije plačevan sukcesivno, torej glede na vsak izdan račun, ki bi bil usklajen z dejansko prodajo.
nadomestilo za čas čakanja - odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti – zakonske zamudne obresti - neprerekana dejstva
V tem socialnem sporu tožnik vtožuje plačilo odškodnine za škodo v višini zakonskih zamudnih obresti, ki naj bi mu nastala zato, ker toženec ni pravočasno odločil o nadomestilu plače za čas čakanja na razporeditev oz. zaposlitev na drugem ustreznem delu, poleg tega pa mu ni pravočasno izplačala niti letnega dodatka. Ker je tožena stranka odškodninsko terjatev po temelju izrecno priznala (priznala je torej odgovornost za nastalo škodo) in sicer tako iz naslova nepravočasnega plačila zneskov nadomestila za čas čakanja na zaposlitev kot iz naslova nepravočasnega plačila zneskov letnega dodatka, bi moralo sodišče prve stopnje odškodninskemu zahtevku tožnika iz obeh naslovov po temelju ugoditi.
zamudna sodba - odpravnina - odgovor na tožbo - poziv
Tožnik je vložil tožbo zaradi plačila odpravnine, plač, regresa za letni dopust in prispevkov. Sodišče prve stopnje je toženi stranki poslalo poziv, naj odgovori na tožbo v 30 dneh od njene vročitve, pri čemer je toženo stranko tudi izrecno opozorilo na posledice, če na tožbo ne bo odgovorila (318. člen ZPP). Tožena stranka je zoper poziv na odgovor podala pritožbo. ZPP ne predvideva pritožbe zoper poziv na odgovor, tako da tožena stranka ni mogla podati pritožbe zoper poziv in tudi sodišče ni moglo odločati o takšni pritožbi, pač pa je bila tožena stranka dolžna odgovoriti na tožbo v roku 30 dni. Ker tožena stranka ni odgovorila na tožbo v skladu s pozivom sodišča, je bil izpolnjen osnovni pogoj za izdajo zamudne sodbe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta
Tožena stranka se je odločila, da se izvede prestrukturiranje, reorganizacija in racionalizacije poslovanja zaradi zmanjšanja stroškov poslovanja in sicer z reorganizacijo in zmanjšanjem večjega števila zaposlenih skladno s programom presežnih delavcev. V ta namen je ukinila tudi tožnikovo delovno mesto delovodja strojne delavnice. Del opravil, ki so še ostala, je prerazporedila med druge delavce, kar je posledica racionalizacije poslovanje v smislu zmanjšanja stroškov. Potreba po tožnikovem delu, delovodje strojne delavnice pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi je zaradi ukinitve tega delovnega mesta prenehala, kar je utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Tožnik se je pri toženi stranki zaposlil na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. S podpisom te pogodbe ni ohranil pravic, ki jih pridobi pri prejšnjem delodajalcu. Kontinuiteta delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki in prejšnjem delodajalcu ni podana. Tožena stranka ni pravni naslednik družbe tožnikovega prejšnjega delodajalca. Gre za dva različna pravna subjekta, ki samostojno poslujeta na istem naslovu. Dejstvo, da je direktor obeh družb ista oseba, ne izkazuje kontinuitete delovnega razmerja.
Tožnik je bil pri toženi stranki v delovnem razmerju 4 leta in 7 mesecev. Ker mu je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnega razloga, je upravičen do odpravnine, skladno s 109. členom ZDR. Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja. Ob upoštevanju 1/5 od te osnove in število let delovne dobe (4 leta) mu pripada odpravnina v višini, ki mu jo je tožena stranka že izplačala. Ker med toženo stranko in tožnikovim prejšnjim delodajalcem ni podana kontinuiteta delovnega razmerja, zahtevek tožnika za plačilo višje odpravnine, ni utemeljen.
ZDR člen 4, 11, 11/1, 11/2, 16, 20, 75. ZObr člen 88, 88/1. ZJU člen 5, 5/1.
obstoj delovnega razmerja – javni uslužbenci - elementi delovnega razmerja
Kljub temu, da je tožnica pri toženi stranki v spornem obdobju opravljala delo na podlagi pogodb o delu, se šteje da je imela s toženo stranko sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas. ZDR namreč v 2. odstavku 11. člena, ki se za presojo obravnavanega spornega razmerja uporablja na podlagi določbe 1. odstavka 88. člena ZObr in 1. odstavka 5. člena ZJU, prepoveduje opravljanje dela na podlagi pogodb civilnega prava, če obstajajo elementi delovnega razmerja v skladu s 4. členom ZDR. Pogodba o zaposlitvi, sklenjena za nedoločen čas, pa lahko preneha le na načine, ki jih določa ZDR v 75. členu, zato je tožnici delovno razmerje z iztekom zadnje pogodbe o delu prenehalo nezakonito.
Za tožnico je veljala enaka ureditev kot za ostale zaposlene. Svojo odsotnost je morala javiti, čeprav zaradi dela po pogodbi o delu ni mogla koristiti niti bolniškega staleža niti letnega dopusta z vsemi pravicami kot so jih imeli ostali pri toženi stranki zaposleni delavci in za odsotnost tudi ni prejemala nadomestila. Za vsako odsotnost se je s toženo stranko dogovarjala, zato ni pomembno, ali je bila odsotna zaradi bolezni, dopusta ali iz kakšnega drugega razloga. Tožnica torej ni mogla prosto razpolagati z delovnimi dnevi in delovnim časom, saj je morala pridobiti za odsotnost (razen za odsotnost zaradi bolezni) dovoljenje tožene stranke, za odsotnost zaradi letnega dopusta pa si je morala zagotoviti tudi nadomeščanje. Tako je bilo razmerje med njo in toženo stranko dejansko razmerje delavec - delodajalec.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka je izvedla reorganizacijo v proizvodnji, v posledici česar je tožniku redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zadošča, da je podan organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po določenem številu delavcev na delovnem mestu „strojnik 2“ in da se je tožnikovo delo prerazporedilo med ostale delavce. Stroj, na katerem je delal tožnik pred odpovedjo, še vedno obratuje, kar pa ne pomeni, da je odpoved nezakonita, saj to za proces reorganizacije ni bistveno. Tožena stranka se je namreč odločila za drugačno organizacijo dela oz. način dela tako, da je delovne naloge drugače razporedila med zaposlene. Po ustaljeni sodni praksi delodajalec lahko organizira delo tako kot želi in meni, da je zanj najboljše, pri čemer ni predmet sodne presoje, ali je bila reorganizacija potrebna in smotrna, temveč le ali je bila reorganizacija dejansko izvedena in ali je prenehala potreba po delu delavcev.
starostna pokojnina - odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti - zakonske zamudne obresti
Prvostopenjska odločba o pravici in višini tožnikove starostne pokojnine je bila izdana v ponovljenem postopku na podlagi sodbe VDSS, s katero sta bili odločbi tožene stranke o pravici in višini tožnikove starostne pokojnine kot nezakoniti in nepravilni odpravljeni. Tožena stranka krivdo za izdajo neustrezne oziroma nepravilne odločbe ne more uspešno prevaliti na delodajalca. Sama je bila dolžna v okviru ugotavljanja dejanskega stanja razčistiti sporno vprašanje glede premalo izplačanih plač. Zato so izpolnjeni pogoji, določeni v 2. odstavku 276. člena ZPIZ-1, za priznanje pravice do odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti.
odložitev odločanja o upnikovem predlog za začetek stečajnega postopka - vsebinski preizkus dolžnikovega predloga
Pri odločanju o dolžnikovem predlogu za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka mora sodišče opraviti vsebinsko presojo o obstoju pogojev iz 237. člena ZFPPIPP in ne le formalne presoje predloženih listin. Zgolj formalni preizkus pogojev lahko pripelje do zlorabe navedenega instituta.
URS člen 30. ZKP 546, 546/1, 546/2, 546/3. ZPIZ-1 člen 181, 181/1.
odmera pokojnine - naknadno priznana zavarovalna doba - čas neupravičenega odvzema prostosti - zamudne obresti - odškodnina - prispevki
Na podlagi pravnomočnega sklepa o razveljavitvi sodbe vojaškega sodišča, s katero je bila tožniku odvzeta prostost, je prvi toženec (ZPIZ) skladno s prvim odstavkom 546. člena ZKP (po kateri se osebi, ki ji je zaradi neupravičene obsodbe ali neutemeljenega odvzema prostosti prenehalo delovno razmerje ali lastnost zavarovanca socialnega zavarovanja ali ji je bila onemogočena ali odložena zaposlitev, do katere bi sicer prišlo, prizna delovna oziroma zavarovalna doba, kot da bi delala tisti čas, ki ga je zaradi neopravičene obsodbe ali neutemeljenega odvzema prostosti izgubila) tožniku vštel v pokojninsko dobo čas neupravičeno odvzete prostosti in mu za to dobo na podlagi prvega odstavka 181. člena ZPIZ-1 (po kateri se v primeru naknadnega priznanja določenega obdobja pokojninske dobe, dopolnjene pred uveljavitvijo pravice do pokojnine, takšna doba upošteva samo za odstotno povečanje že uveljavljene pokojnine) povečal predčasno pokojnino od že pravnomočno ugotovljene pokojninske osnove. Do take na novo odmerjene predčasne pokojnine pa je tožnik kot uživalec predčasne pokojnine skladno z drugim odstavkom 181. člena ZPIZ-1 upravičen od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev nazaj. Za višjo odmero starostne pokojnine ni pravne podlage.
Tožnik je tekom postopka pred sodiščem prve stopnje razširil tožbo na drugo toženko (Republiko Slovenijo), tako da je od nje zahteval plačilo prispevkov za čas neupravičenega odvzema prostosti. V skladu s tretjim odstavkom 546. člena ZKP lahko oškodovanec zahteva, da sodišče splošne pristojnosti ugotovi kot zavarovalno dobo čas, ki ga je oškodovani zaradi neopravičene obsodbe ali neutemeljenega odvzema prostosti izgubil, če zavod (prvi toženec) ne upošteva oziroma ne prizna zavarovalne dobe. Le v takem primeru se tožba vloži zoper organ, ki ne priznava priznane dobe, in zoper Republiko Slovenijo. V obravnavanem primeru je čas neupravičenega odvzema prostosti prvi toženec kot zavarovalno dobo tožniku vštel v pokojninsko dobo. Zato po navedeni določbi ni izpolnjen pogoj za vložitev tožbe zoper prvega toženca in drugo toženko pred sodiščem splošne pristojnosti.
Upoštevaje dejstvo, da upravitelj ne razpolaga s strokovnim znanjem s področja ocenjevanja vrednosti kamnolomov, je povsem sprejemljiva njegova odločitev, da je predlagal izdelavo dopolnilne cenitve za razdelitev premoženja med posamezne ločitvene upnike. Predhodno ustno komuniciranje samo z nekaterimi od upnikov, med katere je treba premoženje razdeliti in naročilo cenitve še pred odobritvijo plačila stroškov za cenitev, pa ne pomenijo netransparentnega ravnanja in neenakopravnega obravnavanja upnikov.
plača - obveznost plačila - pobotni ugovor - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Dokazno breme glede izplačila plač je na delodajalcu. Ta mora dokazati, da je bilo plačilo izvedeno, oziroma da je delavec prejel plačo. Ni sicer odločilno, da bi morala tožena stranka dokazati, da so bila izplačila opravljena na TRR tožnika, vendar pa morajo biti izplačila iz naslova plače nesporno izkazana.
Sodišče prve stopnje bi moralo vsebinsko presojati pobotni ugovor in navedbe tožene stranke, da si je tožnik neupravičeno prisvajal denarna sredstva v gotovini oziroma dvigal sredstva z računa tožene stranke, katerih višina bistveno presega znesek, ki bi mu pripadal iz naslova plače na podlagi opravljanja dela po pogodbi o zaposlitvi. Tožena stranka je v tej smeri podala ustrezno trditveno podlago, saj se je sklicevala na to, da je tožnik dvigoval sredstva neupravičeno ter tudi predložila dokaze ter predlagala zaslišanje prič. Prav tako je predlagala imenovanje izvedenca finančne stroke. Ker je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da za odločanje o pobotnem ugovoru ni pristojno in o pobotu sploh ni odločilo, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
podjemna pogodba – zahtevek podizvajalca proti investitorju – odgovornost investitorja za plačilo del – plačilo del izvajalcu - obstoj terjatve
Določba 631. člena OZ omogoča neposreden zahtevek podizvajalca (sodelavca) do investitorja (naročnika) le v primeru, kadar investitor še ni poravnal svoje obveznosti izvajalcu (podjemniku), torej kadar terjatev izvajalca do investitorja še obstaja. Ker je s plačilom izvajalcu terjatev slednjega prenehala, navedena določba tožbenega zahtevka ne more utemeljevati.
Stališče sodišča prve stopnje, da zato ker je storilec za prekršek izvedel šele več kot 6 mesecev od dneva storitve prekrška postopek o prekršku zoper storilca ni več dopusten, je pravno zmotno. Res je, da je bila z novelo ZP-1H glede zastaranja pregona spremenjena določba prvega odstavka 42. člena tako, da postopka o prekršku, ki je bil ugotovljen s tehničnimi sredstvi in kršitelj s kršitvijo ni bil seznanjen, ni dopustno začeti, če od dneva storitve prekrška preteče več kot 30 dni, ko je bil prekršek storjen. Vendar pa taka sprememba zakonske določbe ne pomeni, da v vsakem primeru, ko storilec ni seznanjen s prekrškom znotraj 30 dnevnega roka od storitve prekrška, postopek o prekršku zoper njega ni več dopusten. Glede na določbo tretjega odstavka 42. člena ZP-1 zastaranje pretrga vsako dejanje organa, pristojnega za postopek, ki meri na pregon storilca prekrška. Po vsakem pretrganju začne teči zastaranje znova, vendar pa postopek o prekršku v nobenem primeru ni več mogoč, ko poteče dvakrat toliko časa, kolikor ga zahteva zakon za zastaranje postopka o prekršku, v obravnavanem primeru torej, glede na določbo prvega odstavka 42. člena ZP-1, po preteku štirih let.
Podpis pritožnika je obvezna sestavina pritožbe. Pritožba brez podpisa je nepopolna in jo sodišče zavrže. V postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev.
Za podpis namreč zadošča, da je na pritožbi odtisnjen žig odvetnika tožene stranke, ampak bi moral pooblaščenec pritožbo tudi lastnoročno podpisati.