redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - zahteva za izločitev sodnika - pritožbeni postopek
Skladno z 2. odstavkom 72. člena ZPP mora stranka zahtevati izločitev sodnika oziroma sodnika porotnika takoj, ko izve, da je podan razlog za izločitev, vendar najpozneje do konca obravnave pred pristojnim sodiščem. Ker je tožnik to zahtevo podal šele v pritožbi, torej po zaključku glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje, je z njo prepozen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00005840
KZ-1 člen 191, 191/1, 191/3, 170, 170/4, 170/4-1. ZKP člen 358, 358-3.
kaznivo dejanje nasilja v družini - posilstvo - razlogi za oprostitev obtožbe - presoja verodostojnosti izpovedb oškodovanke in prič
Sodišče prve stopnje je tudi pravilno presodilo, da obdolženec oškodovanke ni preganjal oziroma vrgel iz skupnega prebivališča, kot se mu to očita, še ob tem, ko se ta ni želel razvezati in je oškodovanko prigovarjal naj ostane z njim in otrokoma, ko se je po izselitvi oškodovanka vračala domov, šla z obdolžencem na kavo in ga celo klicala v zvezi s pokvarjenim avtomobilom.
Ker pritožba ni navedla, kako je lahko opustitev izvedbe dokaza z zaslišanjem direktorja tožene stranke vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, je bila izvedba dokaza s postavitvijo izvedenca oziroma cenilca nepotrebna (ob ugotovljenem dogovoru, da se od obveznosti tožene stranke zaradi prenehanja pogodbe odšteje vrednost kupnine, torej vrednost, ki je dosežena ob prodaji vozila, in ob ugotovitvi, da tožeči stranki ni mogoče očitati pasivnosti pri prodajanju vozila).
plača - obveznost plačila - pobotni ugovor - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Dokazno breme glede izplačila plač je na delodajalcu. Ta mora dokazati, da je bilo plačilo izvedeno, oziroma da je delavec prejel plačo. Ni sicer odločilno, da bi morala tožena stranka dokazati, da so bila izplačila opravljena na TRR tožnika, vendar pa morajo biti izplačila iz naslova plače nesporno izkazana.
Sodišče prve stopnje bi moralo vsebinsko presojati pobotni ugovor in navedbe tožene stranke, da si je tožnik neupravičeno prisvajal denarna sredstva v gotovini oziroma dvigal sredstva z računa tožene stranke, katerih višina bistveno presega znesek, ki bi mu pripadal iz naslova plače na podlagi opravljanja dela po pogodbi o zaposlitvi. Tožena stranka je v tej smeri podala ustrezno trditveno podlago, saj se je sklicevala na to, da je tožnik dvigoval sredstva neupravičeno ter tudi predložila dokaze ter predlagala zaslišanje prič. Prav tako je predlagala imenovanje izvedenca finančne stroke. Ker je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da za odločanje o pobotnem ugovoru ni pristojno in o pobotu sploh ni odločilo, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
odložitev odločanja o upnikovem predlog za začetek stečajnega postopka - vsebinski preizkus dolžnikovega predloga
Pri odločanju o dolžnikovem predlogu za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka mora sodišče opraviti vsebinsko presojo o obstoju pogojev iz 237. člena ZFPPIPP in ne le formalne presoje predloženih listin. Zgolj formalni preizkus pogojev lahko pripelje do zlorabe navedenega instituta.
nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti - umik predloga za nadomestitev globe - razgovor na centru
Storilec se odloči, ali ga na razgovor na centru za socialno delo glede izbire izvajalske organizacije spremlja zagovornik.
Na razgovoru je storilec odstopil od opravljanja nalog v splošno korist in s tem umaknil predlog za nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti.
Izjava o premoženjskem stanju res ni le dokaz, ampak predstavlja tudi del trditvene podlage, na temelju katere sodišče odloči, ali so podani pogoji za oprostitev plačila sodne takse.
Stranka, ki razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora trditi in izkazati, da tega premoženja ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse ter zakaj ne.
pravočasnost pritožbe – oddaja priporočene pošiljke – napaka poštnega delavca – dan oddaje na pošto
Če je bila pošiljka oddana kot priporočena, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču in nadaljnja napaka poštnega delavca ne more iti v breme stranke.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka je izvedla reorganizacijo v proizvodnji, v posledici česar je tožniku redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zadošča, da je podan organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po določenem številu delavcev na delovnem mestu „strojnik 2“ in da se je tožnikovo delo prerazporedilo med ostale delavce. Stroj, na katerem je delal tožnik pred odpovedjo, še vedno obratuje, kar pa ne pomeni, da je odpoved nezakonita, saj to za proces reorganizacije ni bistveno. Tožena stranka se je namreč odločila za drugačno organizacijo dela oz. način dela tako, da je delovne naloge drugače razporedila med zaposlene. Po ustaljeni sodni praksi delodajalec lahko organizira delo tako kot želi in meni, da je zanj najboljše, pri čemer ni predmet sodne presoje, ali je bila reorganizacija potrebna in smotrna, temveč le ali je bila reorganizacija dejansko izvedena in ali je prenehala potreba po delu delavcev.
Če bi šlo za konsignacijo, bi bili zneski delnih plačil usklajeni z dejansko prodajo, kar pa v konkretnem primeru niso bili. Tudi DDV bi bil v primeru konsignacije plačevan sukcesivno, torej glede na vsak izdan račun, ki bi bil usklajen z dejansko prodajo.
starostna pokojnina - odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti - zakonske zamudne obresti
Prvostopenjska odločba o pravici in višini tožnikove starostne pokojnine je bila izdana v ponovljenem postopku na podlagi sodbe VDSS, s katero sta bili odločbi tožene stranke o pravici in višini tožnikove starostne pokojnine kot nezakoniti in nepravilni odpravljeni. Tožena stranka krivdo za izdajo neustrezne oziroma nepravilne odločbe ne more uspešno prevaliti na delodajalca. Sama je bila dolžna v okviru ugotavljanja dejanskega stanja razčistiti sporno vprašanje glede premalo izplačanih plač. Zato so izpolnjeni pogoji, določeni v 2. odstavku 276. člena ZPIZ-1, za priznanje pravice do odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti.
oškodovanec kot tožilec - pritožba oškodovanca - nedovoljena pritožba
Oškodovanka ni imela vloge oškodovanke kot tožilke, zato je njena pritožba zoper sodbo v skladu z določilom člena 367/IV Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), na katerega se utemeljeno sklicuje prvostopno sodišče, nedovoljena.
Sklepanje glede presoje izvedenih dokazov mora sodišče argumentirano obrazložiti. Le na takšen način je upravičencem do pravnega sredstva omogočeno učinkovito izvrševanje te pravice iz 25. člena Ustave Republike Slovenije.
ZDR člen 4, 11, 11/1, 11/2, 16, 20, 75. ZObr člen 88, 88/1. ZJU člen 5, 5/1.
obstoj delovnega razmerja – javni uslužbenci - elementi delovnega razmerja
Kljub temu, da je tožnica pri toženi stranki v spornem obdobju opravljala delo na podlagi pogodb o delu, se šteje da je imela s toženo stranko sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas. ZDR namreč v 2. odstavku 11. člena, ki se za presojo obravnavanega spornega razmerja uporablja na podlagi določbe 1. odstavka 88. člena ZObr in 1. odstavka 5. člena ZJU, prepoveduje opravljanje dela na podlagi pogodb civilnega prava, če obstajajo elementi delovnega razmerja v skladu s 4. členom ZDR. Pogodba o zaposlitvi, sklenjena za nedoločen čas, pa lahko preneha le na načine, ki jih določa ZDR v 75. členu, zato je tožnici delovno razmerje z iztekom zadnje pogodbe o delu prenehalo nezakonito.
Za tožnico je veljala enaka ureditev kot za ostale zaposlene. Svojo odsotnost je morala javiti, čeprav zaradi dela po pogodbi o delu ni mogla koristiti niti bolniškega staleža niti letnega dopusta z vsemi pravicami kot so jih imeli ostali pri toženi stranki zaposleni delavci in za odsotnost tudi ni prejemala nadomestila. Za vsako odsotnost se je s toženo stranko dogovarjala, zato ni pomembno, ali je bila odsotna zaradi bolezni, dopusta ali iz kakšnega drugega razloga. Tožnica torej ni mogla prosto razpolagati z delovnimi dnevi in delovnim časom, saj je morala pridobiti za odsotnost (razen za odsotnost zaradi bolezni) dovoljenje tožene stranke, za odsotnost zaradi letnega dopusta pa si je morala zagotoviti tudi nadomeščanje. Tako je bilo razmerje med njo in toženo stranko dejansko razmerje delavec - delodajalec.
nadomestilo za čas čakanja - odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti – zakonske zamudne obresti - neprerekana dejstva
V tem socialnem sporu tožnik vtožuje plačilo odškodnine za škodo v višini zakonskih zamudnih obresti, ki naj bi mu nastala zato, ker toženec ni pravočasno odločil o nadomestilu plače za čas čakanja na razporeditev oz. zaposlitev na drugem ustreznem delu, poleg tega pa mu ni pravočasno izplačala niti letnega dodatka. Ker je tožena stranka odškodninsko terjatev po temelju izrecno priznala (priznala je torej odgovornost za nastalo škodo) in sicer tako iz naslova nepravočasnega plačila zneskov nadomestila za čas čakanja na zaposlitev kot iz naslova nepravočasnega plačila zneskov letnega dodatka, bi moralo sodišče prve stopnje odškodninskemu zahtevku tožnika iz obeh naslovov po temelju ugoditi.
zamudna sodba - odpravnina - odgovor na tožbo - poziv
Tožnik je vložil tožbo zaradi plačila odpravnine, plač, regresa za letni dopust in prispevkov. Sodišče prve stopnje je toženi stranki poslalo poziv, naj odgovori na tožbo v 30 dneh od njene vročitve, pri čemer je toženo stranko tudi izrecno opozorilo na posledice, če na tožbo ne bo odgovorila (318. člen ZPP). Tožena stranka je zoper poziv na odgovor podala pritožbo. ZPP ne predvideva pritožbe zoper poziv na odgovor, tako da tožena stranka ni mogla podati pritožbe zoper poziv in tudi sodišče ni moglo odločati o takšni pritožbi, pač pa je bila tožena stranka dolžna odgovoriti na tožbo v roku 30 dni. Ker tožena stranka ni odgovorila na tožbo v skladu s pozivom sodišča, je bil izpolnjen osnovni pogoj za izdajo zamudne sodbe.
Podpis pritožnika je obvezna sestavina pritožbe. Pritožba brez podpisa je nepopolna in jo sodišče zavrže. V postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev.
Za podpis namreč zadošča, da je na pritožbi odtisnjen žig odvetnika tožene stranke, ampak bi moral pooblaščenec pritožbo tudi lastnoročno podpisati.
V poglavju VI B tč. 15a Seznama, ki določa, za katera stanja je določena telesna okvara in po kakšni višini, je določena telesna okvara v višini 30 % do 40 %, v primeru hujših kontraktur štirih prstov ali petih prstov, morebiti komplicirane z ankilozo posameznih sklepov, po teži oziroma ohranjenosti globalne funkcije roke in sicer na eni roki, če pa gre za hujše kontrakture štirih ali petih prstov na vsaki roki pa za telesno okvaro v višini 50 % do 70 %. Takšno stanje pri tožniku ni podano. Na levi roki ima tožnik prizadete tri prste in na desni enega. Na podlagi takšnega stanja pri tožniku ni mogoče ugotoviti telesne okvare po VI B tč. 15a, niti drugih telesnih okvar, zaradi okvare femoralnega živca, posledic opeklin in večih črevesnih resekcij, ker v Seznamu ta stanja niso opredeljena kot telesne okvare. Zato tožnikov tožbeni zahtevek, da se mu prizna invalidnina za najmanj 50 % telesno okvaro, ni utemeljen.
URS člen 30. ZKP 546, 546/1, 546/2, 546/3. ZPIZ-1 člen 181, 181/1.
odmera pokojnine - naknadno priznana zavarovalna doba - čas neupravičenega odvzema prostosti - zamudne obresti - odškodnina - prispevki
Na podlagi pravnomočnega sklepa o razveljavitvi sodbe vojaškega sodišča, s katero je bila tožniku odvzeta prostost, je prvi toženec (ZPIZ) skladno s prvim odstavkom 546. člena ZKP (po kateri se osebi, ki ji je zaradi neupravičene obsodbe ali neutemeljenega odvzema prostosti prenehalo delovno razmerje ali lastnost zavarovanca socialnega zavarovanja ali ji je bila onemogočena ali odložena zaposlitev, do katere bi sicer prišlo, prizna delovna oziroma zavarovalna doba, kot da bi delala tisti čas, ki ga je zaradi neopravičene obsodbe ali neutemeljenega odvzema prostosti izgubila) tožniku vštel v pokojninsko dobo čas neupravičeno odvzete prostosti in mu za to dobo na podlagi prvega odstavka 181. člena ZPIZ-1 (po kateri se v primeru naknadnega priznanja določenega obdobja pokojninske dobe, dopolnjene pred uveljavitvijo pravice do pokojnine, takšna doba upošteva samo za odstotno povečanje že uveljavljene pokojnine) povečal predčasno pokojnino od že pravnomočno ugotovljene pokojninske osnove. Do take na novo odmerjene predčasne pokojnine pa je tožnik kot uživalec predčasne pokojnine skladno z drugim odstavkom 181. člena ZPIZ-1 upravičen od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev nazaj. Za višjo odmero starostne pokojnine ni pravne podlage.
Tožnik je tekom postopka pred sodiščem prve stopnje razširil tožbo na drugo toženko (Republiko Slovenijo), tako da je od nje zahteval plačilo prispevkov za čas neupravičenega odvzema prostosti. V skladu s tretjim odstavkom 546. člena ZKP lahko oškodovanec zahteva, da sodišče splošne pristojnosti ugotovi kot zavarovalno dobo čas, ki ga je oškodovani zaradi neopravičene obsodbe ali neutemeljenega odvzema prostosti izgubil, če zavod (prvi toženec) ne upošteva oziroma ne prizna zavarovalne dobe. Le v takem primeru se tožba vloži zoper organ, ki ne priznava priznane dobe, in zoper Republiko Slovenijo. V obravnavanem primeru je čas neupravičenega odvzema prostosti prvi toženec kot zavarovalno dobo tožniku vštel v pokojninsko dobo. Zato po navedeni določbi ni izpolnjen pogoj za vložitev tožbe zoper prvega toženca in drugo toženko pred sodiščem splošne pristojnosti.