čisti dobiček – bilančni dobiček – delež družbenikov pri bilančnem dobičku – izpodbijanje skupščinskega sklepa – udeležba poslovodje na dobičku v večjem deležu – družbena pogodba
Zakon določa vrstni red uporabe čistega dobička, ki ga družba izkaže v poslovnem letu. Ta vrstni red je določen kogentno in ga skupščina družbenikov s sklepom (oziroma drugačno statutarno oziroma družbeno ureditvijo) ne more spremeniti. Bistvo spoštovanja tega vrstnega reda je v tem, da je treba iz čistega dobička poslovnega leta najprej pokriti izgubo iz prejšnjih let. Prav tako mora družba oblikovati zakonske rezerve po četrtem odstavku 64. člena ZGD-1, oziroma mora oblikovati rezerve za lastne deleže po petem odstavku 64. člena ZGD-1, pa tudi statutarne rezerve v primeru iz sedmega odstavka 64. člena ZGD-1, kar pomeni, da je treba takšno uporabo dobička upoštevati že pri sestavi letnega poročila. Kar od čistega dobička nato ostane, je pri družbi z omejeno odgovornostjo bilančni dobiček, pri čemer imajo družbeniki pravico do deleža pri bilančnem dobičku, kolikor je ta ugotovljen v letni bilanci, če družbena pogodba ne določa drugače (prvi odstavek 494. člena ZGD-1).
podjemna pogodba – zahtevek podizvajalca proti investitorju – odgovornost investitorja za plačilo del – plačilo del izvajalcu - obstoj terjatve
Določba 631. člena OZ omogoča neposreden zahtevek podizvajalca (sodelavca) do investitorja (naročnika) le v primeru, kadar investitor še ni poravnal svoje obveznosti izvajalcu (podjemniku), torej kadar terjatev izvajalca do investitorja še obstaja. Ker je s plačilom izvajalcu terjatev slednjega prenehala, navedena določba tožbenega zahtevka ne more utemeljevati.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik (voznik tovornjaka) po vožnji, ki jo je opravil, delodajalcu oziroma odgovorni osebi ni prijavil poškodbe zgornjega desnega dela kabine tovornjaka in je zaradi tega nastala škoda, ker vozilo ni bilo popravljeno v času, ko se je nahajalo na rednem servisu, temveč ga je tožena stranka morala ponovno odpeljati na servis in je v tem času vozilo stalo. Opustitev obveščanja delodajalca o poškodbi vozila in posledice te opustitve je v celoti možno subsumirati pod abstraktni opis hujše kršitve določila iz pogodbe o zaposlitvi, po katerem je med hujše kršitve (pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja) šteje opustitev prijave poškodbe oziroma okvare delovnega sredstva odgovornemu delavcu oziroma službi, če je zaradi te opustitve nastala škoda. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
stranska intervencija – pravni interes – vsebinska zveza
Obstajati mora vsebinska zveza med razmerjem, ki je predmet spora med pravdnima strankama, ter razmerjem stranskega intervenienta in stranko, ki se ji hoče pridružiti. Ti dve razmerji morata biti po vsebini soodvisni. Kdaj sta in kakšna je vsebina njune soodvisnosti, določa materialno pravo.
poprava tožbe - rok - zavrženje vloge - prošnja za podaljšanje roka
Tožnik je prošnjo za podaljšanje roka za popravo oziroma dopolnitev vloge („ugovor na postopek o izredni odpovedi zaposlitve“) posredoval sodišču v 15-dnevnem roku, ki mu ga je sodišče prve stopnje dodelilo za popravo oziroma dopolnitev navedene vloge. Ker je tožnik vložil prošnjo za podaljšanje roka pravočasno, je potrebno o njegovi prošnji odločiti meritorno.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka - vložitev pritožbe - pravna oseba - zadostna skrbnost
Vrnitev v prejšnje stanje je mogoča le, če zamuda ni bila zakrivljena. Stranka (dolžnik, ki je pravna oseba) pa nosi breme krivde svojega zakonitega zastopnika, kot tudi breme krivde osebe, ki je k dolžniku občasno prihajala na delo.
zavarovanje s predhodno odredbo - postopek zavarovanja terjatev - predhodna odredba
Pogoja za izdajo predhodne odredbe zaradi zavarovanja upnikove terjatve iz prvega in drugega odstavka 257. člena ZIZ sta, da je podlaga upnikove denarne terjatve, ki še ni izvršljiva, odločba domačega sodišča ali drugega organa (pod določenimi pogoji tudi poravnava) in da upnik izkaže za verjetno nevarnost, da bo sicer uveljavitev njegove terjatve onemogočena ali precej otežena. Sklep o izvršbi, ki se glasi na denarno terjatev glede priznane glavnice in zakonskih zamudnih obresti od zapadlosti posamezne terjatve dalje do plačila, predstavlja odločbo domačega sodišča, ki se glasi na denarno terjatev, ki še ni izvršljiva in kot taka predstavlja enega od pogojev za izdajo predhodne odredbe po določbi prvega odstavka 257. člena ZIZ za zavarovanje denarne terjatve, ki izhaja iz njih. Izkazana je tudi verjetnost obstoja nevarnosti, da bo brez izdane predhodne odredbe uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, saj ima tožena stranka velike težave pri poslovanju in je prezadolžena. Zato je predlagana predhodna odredba zaradi zavarovanja denarne terjatve s prepovedjo organizacijam za plačilni promet, da ne smejo dolžniku ali komu drugemu po njegovem nalogu izplačati iz njegovega računa denarnega zneska, za katerega je odredilo predhodno odredbo, utemeljena.
ZFPPIPP člen 143, 143/2. ZGD-1 člen 405, 405/1, 412. ZDR člen 109, 109/2, 109/2-3, 112, 112/2, 112/3, 130, 134.
vzorčna zadeva - redna lekvidacija - delniška družba - prijava terjatev - likvidacijski upravitelj - izredna odpoved delavca - rok za podajo odpovedi - plača - plačilo razlike plače - odpravnina - regres za letni dopust - odškodnina zaradi neizrabljenega dopusta
Likvidacijski upravitelj tožene stranke je likvidacijski načrt izdelal v njegovem zaključku zapisal, da je likvidacijski načrt narejen strokovno, vestno, s poudarkom na zagotavljanju maksimalne varnosti upnikov in v teamu sodelavcev ter, da vsem upnikom daje jasen odgovor, da bodo vse priznane terjatve 100 % poplačane v obdobju petih let. Vendar pa takšen zaključek likvidacijskega načrta, ki niti ni z zakonom predviden dokument, v ničemer ne zavezuje sodišča, da bi že dospele terjatve upnikov obravnavalo kot nedospele oz. kot takšne, ki bo bodo zapadle šele čez 5 let (verjetno 5 let od izdelave likvidacijskega načrta). Zaradi navedenega prijava terjatve v postopku redne likvidacije ne pomeni ovire, da tožnik te terjatve uveljavlja v sodnem sporu in pri tem zahteva zakonske zamudne obresti od dneva zapadlosti vsake posamezne terjatve.
starostna pokojnina - odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti - zakonske zamudne obresti
Prvostopenjska odločba o pravici in višini tožnikove starostne pokojnine je bila izdana v ponovljenem postopku na podlagi sodbe VDSS, s katero sta bili odločbi tožene stranke o pravici in višini tožnikove starostne pokojnine kot nezakoniti in nepravilni odpravljeni. Tožena stranka krivdo za izdajo neustrezne oziroma nepravilne odločbe ne more uspešno prevaliti na delodajalca. Sama je bila dolžna v okviru ugotavljanja dejanskega stanja razčistiti sporno vprašanje glede premalo izplačanih plač. Zato so izpolnjeni pogoji, določeni v 2. odstavku 276. člena ZPIZ-1, za priznanje pravice do odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti.
Tožnik se je pri toženi stranki zaposlil na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. S podpisom te pogodbe ni ohranil pravic, ki jih pridobi pri prejšnjem delodajalcu. Kontinuiteta delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki in prejšnjem delodajalcu ni podana. Tožena stranka ni pravni naslednik družbe tožnikovega prejšnjega delodajalca. Gre za dva različna pravna subjekta, ki samostojno poslujeta na istem naslovu. Dejstvo, da je direktor obeh družb ista oseba, ne izkazuje kontinuitete delovnega razmerja.
Tožnik je bil pri toženi stranki v delovnem razmerju 4 leta in 7 mesecev. Ker mu je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnega razloga, je upravičen do odpravnine, skladno s 109. členom ZDR. Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja. Ob upoštevanju 1/5 od te osnove in število let delovne dobe (4 leta) mu pripada odpravnina v višini, ki mu jo je tožena stranka že izplačala. Ker med toženo stranko in tožnikovim prejšnjim delodajalcem ni podana kontinuiteta delovnega razmerja, zahtevek tožnika za plačilo višje odpravnine, ni utemeljen.
plača - obveznost plačila - pobotni ugovor - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Dokazno breme glede izplačila plač je na delodajalcu. Ta mora dokazati, da je bilo plačilo izvedeno, oziroma da je delavec prejel plačo. Ni sicer odločilno, da bi morala tožena stranka dokazati, da so bila izplačila opravljena na TRR tožnika, vendar pa morajo biti izplačila iz naslova plače nesporno izkazana.
Sodišče prve stopnje bi moralo vsebinsko presojati pobotni ugovor in navedbe tožene stranke, da si je tožnik neupravičeno prisvajal denarna sredstva v gotovini oziroma dvigal sredstva z računa tožene stranke, katerih višina bistveno presega znesek, ki bi mu pripadal iz naslova plače na podlagi opravljanja dela po pogodbi o zaposlitvi. Tožena stranka je v tej smeri podala ustrezno trditveno podlago, saj se je sklicevala na to, da je tožnik dvigoval sredstva neupravičeno ter tudi predložila dokaze ter predlagala zaslišanje prič. Prav tako je predlagala imenovanje izvedenca finančne stroke. Ker je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da za odločanje o pobotnem ugovoru ni pristojno in o pobotu sploh ni odločilo, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
Tožnik je pravočasno plačal sodno takso, kot mu jo je naložilo sodišče v plačilnem nalogu. Zato sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za odločitev po določilih 105. a člena ZPP in je nepravilno izdalo sklep o umiku tožbe iz razloga, ker tožnik naj ne bi plačal takso.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00005840
KZ-1 člen 191, 191/1, 191/3, 170, 170/4, 170/4-1. ZKP člen 358, 358-3.
kaznivo dejanje nasilja v družini - posilstvo - razlogi za oprostitev obtožbe - presoja verodostojnosti izpovedb oškodovanke in prič
Sodišče prve stopnje je tudi pravilno presodilo, da obdolženec oškodovanke ni preganjal oziroma vrgel iz skupnega prebivališča, kot se mu to očita, še ob tem, ko se ta ni želel razvezati in je oškodovanko prigovarjal naj ostane z njim in otrokoma, ko se je po izselitvi oškodovanka vračala domov, šla z obdolžencem na kavo in ga celo klicala v zvezi s pokvarjenim avtomobilom.
nadomestilo za čas čakanja - odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti – zakonske zamudne obresti - neprerekana dejstva
V tem socialnem sporu tožnik vtožuje plačilo odškodnine za škodo v višini zakonskih zamudnih obresti, ki naj bi mu nastala zato, ker toženec ni pravočasno odločil o nadomestilu plače za čas čakanja na razporeditev oz. zaposlitev na drugem ustreznem delu, poleg tega pa mu ni pravočasno izplačala niti letnega dodatka. Ker je tožena stranka odškodninsko terjatev po temelju izrecno priznala (priznala je torej odgovornost za nastalo škodo) in sicer tako iz naslova nepravočasnega plačila zneskov nadomestila za čas čakanja na zaposlitev kot iz naslova nepravočasnega plačila zneskov letnega dodatka, bi moralo sodišče prve stopnje odškodninskemu zahtevku tožnika iz obeh naslovov po temelju ugoditi.
zamudna sodba - odpravnina - odgovor na tožbo - poziv
Tožnik je vložil tožbo zaradi plačila odpravnine, plač, regresa za letni dopust in prispevkov. Sodišče prve stopnje je toženi stranki poslalo poziv, naj odgovori na tožbo v 30 dneh od njene vročitve, pri čemer je toženo stranko tudi izrecno opozorilo na posledice, če na tožbo ne bo odgovorila (318. člen ZPP). Tožena stranka je zoper poziv na odgovor podala pritožbo. ZPP ne predvideva pritožbe zoper poziv na odgovor, tako da tožena stranka ni mogla podati pritožbe zoper poziv in tudi sodišče ni moglo odločati o takšni pritožbi, pač pa je bila tožena stranka dolžna odgovoriti na tožbo v roku 30 dni. Ker tožena stranka ni odgovorila na tožbo v skladu s pozivom sodišča, je bil izpolnjen osnovni pogoj za izdajo zamudne sodbe.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing
Tožnik ni bil tako obremenjen z delovnimi zadolžitvami, da ne bi mogel ustrezno opravljati svojega dela. Dejstvo, da ga je tožena stranka kot odgovornega za reševanje reklamacij poslala na pot, da reši reklamacijske probleme, ne more predstavljati trpinčenja na delovnem mestu, temveč normalno komunikacijo med nadrejenimi in podrejenimi delavci. V zvezi z tožnikovimi trditvami, da mu je tožena stranka v času bolniškega staleža zbrisala datoteke z računalnika, ki ga je imel v uporabi pri toženi stranki, je bilo ugotovljeno, da tožnik pristojnim osebam ni sporočil, da so bile datoteke z njegovega računalnika brisane. Prav tako datoteka ni bila blokirana z namenom šikaniranja tožnika. Tožnik tako ni bil žrtev trpinčenja na delovnem mestu, zato njegov tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine iz tega naslova ni utemeljen.
invalid II. kategorije - nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom - odmera - višina priznanega zneska nadomestila
Tožnik je bil v času izdaje izpodbijane odločbe tožene stranke vključen v zavarovanje na podlagi delovnega razmerja, kar pomeni, da mu je potrebno nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom odmeriti po določbi 131. člena ZPIZ, v katerem je določeno, da je nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom enako razliki med plačo, ki jo prejema zavarovanec s preostalo delovno zmožnostjo za krajši delovni čas od polnega in plačo, ki bi jo dobival, če bi opravljal isto delo s polnim delovnim časom, vendar pa nadomestilo lahko znaša največ 50 % najvišje pokojninske osnove.
Na podlagi odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-186/12-34 z dne 14. 3. 2012 in določb ZOPRZUJF je toženec z odločbo odločil o višini tožnikove starostne pokojnine na dan učinkovanja odločbe Ustavnega sodišča RS in naprej. Hkrati je v skladu z določbo ZOPRZUJF določil še višino razlike za nazaj ter način in tudi rok izplačila posameznega zneska oziroma obroka. Na takšen način se je pravnomočno uredilo sporno razmerje med strankama, saj je navedena odločba toženca postala pravnomočna. Ne glede na to, da formalno predhodno izdani izpodbijani odločbi toženca glede starostne pokojnine nista bili odpravljeni, ju je navedena (pravnomočna) odločba toženca nadomestila in za tožnika ne moreta imeti nobenih (negativnih) pravnih posledic več. Tožnik si na podlagi izpodbijanih odločb zato tudi ne more svojega pravnega položaja več izboljšati, saj ne more pridobiti več (in drugače) kot mu gre na podlagi pravnomočne odločbe. Ker tožnik tako nima več pravnega interesa za vodenje tega spora, je potrebno tožnikovo tožbo zavreči.
ZFPPIPP člen 327, 327/4, 345, 345/2, 345/2-1, 345/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
razdelitev posebne razdelitvene mase – predlog upravitelja za razdelitev – poročilo o oceni tržne in likvidacijske vrednosti - premoženje, ki se prodaja kot poslovna celota – metoda kapitalizacije donosa – cenitev – neobrazloženost sklepa – prodaja kamnoloma kot celote
Ker ocenjevalec pri določitvi prodajne vrednosti ni upošteval kriterija različne vrednosti nepremičnin glede na lego zemljišč znotraj ali zunaj pridobivalnega območja kamnoloma, upoštevanje navedenega kriterija pri razdelitvi posebne razdelitvene mase ni utemeljeno.
Odločitev sodišča prve stopnje je neobrazložena, saj niti iz izpodbijanega sklepa in tudi ne iz predloga upravitelja za razdelitev, ki je sestavni del končnega načrta razdelitve z dne 23. 8. 2013, ne izhaja, na kakšni podlagi in po kakšnem ključu je bila delitev zneska posebne razdelitvene mase, ki je predmet razdelitve, razdeljena med posamezne ločitvene upnike oziroma na posamezne terjatve, ki se upoštevajo pri razdelitvi.