zaznamba spora - varstvo pred prenosom stvarne pravice na nepremičnini med pravdo - učinki zaznambe spora
Za učinkovito varstvo svojega položaja pred nevarnostjo, da toženec med pravdo prenese stvarno pravico na nepremičnini, se tožnik pri tožbah glede stvarnih pravic na nepremičnini ne more zanesti na določbo 190. člena ZPP, pač pa se lahko zavaruje z zaznambo spora po členu 79 in naslednjih ZZK-1.
ZFPPIPP člen 97, 97/1, 118, 118-1, 121, 121/1, 402, 403. ZPP člen 87, 87/3.
razrešitev upravitelja po uradni dolžnosti - zastopanje upravitelja - dolžnosti upravitelja - udeležba na naroku - smiselna uporaba določb pravdnega postopka - pooblaščenci
S tem, ko je upravitelj za pristop na narok za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti pooblastil osebo, ki je tudi upraviteljica in je opravila strokovni izpit, je svoje dolžnosti ustrezno opravil in jih s svojim dejanjem ni kršil.
stvarna in krajevna pristojnost - pristojnost okrajnega sodišča – pravna podlaga zahtevka - gospodarski spor
Zgolj pravna podlaga, na kateri tožeča stranka utemeljuje zahtevo za pravno varstvo, ob odsotnosti drugačnega (izrecnega) zakonskega določila, ne more biti relevanten kriterij za opredelitev spora kot gospodarskega.
Prvi odstavek 81. člena ZZK-1 določa, da se vknjižba pridobitve pravice z učinkom, od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba spora (vknjižba pravice v vrstnem redu zaznambe spora), dovoli na podlagi pravnomočne sodne odločbe, ki je bila izdana v postopku, v zvezi s katerim je bil zaznamovan spor, in s katero je bilo tožbenemu zahtevku ugodeno. V obravnavani zadevi gre ravno za tako situacijo. V postopku, ki se je vodil pred okrožnim sodiščem pod opr. št. P1, je na podlagi tožbe v navedeni zadevi prišlo do zaznambe spora pri nepremičninah nasprotnega udeleženca. V tem postopku je prišlo do sodne poravnave, s katero je bilo tožbenemu zahtevku ugodeno.
Institut odpusta obveznosti je predviden z namenom, da se prezadolženi osebni dolžnik reši primeža insolventnosti oziroma dolžniške krize, v katero je zašel brez špekulativnih namenov.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSC0003912
ZKP člen 369, 395. KZ-1 člen 197.
obrazložitev pritožbe - kršitev kazenskega zakona - storilec kaznivega dejanja šikaniranja na delovnem mestu
V delu pritožbe, kjer se pritožnik sklicuje na zaključno besedo, ki naj jo pritožbeno sodišče prouči in ji sledi, je pritožba neobrazložena. Po 3. točki prvega odstavka 369. člena ZKP je obrazložitev obvezna sestavina vsake pritožbe. Z aktualno pritožbo pritožnik izpodbija prvostopenjsko sodbo razglašeno in spisano po končani glavni obravnavi, torej tudi po besedi strank. Glede na navedeno je očitno, da z navedbami iz besede strank ni mogoče izpodbijati odločitve sodišča, ki ji je sledila in ki je obrazložena v napadeni pisno izdelani sodbi. V presojo pritožbenih navedb, ki niso obrazložene, se pritožbeno sodišče ni dolžno spuščati.
Na podlagi pravilno ocenjenih dokazov je po prepričanju drugega sodišča prvostopenjsko sodišče zavzelo neomajen sklep, da so bila obdolženčeva ravnanja neposredno povezana z delovnim mestom in delom oškodovanke, ki je obdolženca ves čas tudi sprejemala kot nadrejenega v delovnem procesu. Zato ni moč priznati uspeha pritožniku v zatrjevanju, da pomeni opis predmetnega kaznivega dejanja nedovoljeno širjenje kroga možnih storilcev kaznivega dejanja šikaniranja na delovnem mestu po drugem in prvem odstavku 197. člena KZ-1.
Umika dokaznega predloga ni mogoče šteti za neetičnega in neupravičenega, saj ni ovire, da bi pravdna stranka kateri koli dokazni predlog umaknila med postopkom.
Razlog, da stranka dokazil o plačilu ni mogla predložiti, ker je odgovorna oseba tožeče stranke na dopustu, ne predstavlja upoštevnega razloga.
286. člena ZPP ni mogoče razlagati v smislu, da je dovolj, če stranka najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo dokaze le predlaga. Dokaz mora biti tudi dejansko predložen.
stroški postopka – uspeh v pravdi – kriterij uspeha – stroški za delo sodnega izvedenca
Nobeno procesno določilo sodišču ne določa, kaj mora vzeti kot podlago za odločanje o višini uspeha stranke v postopku. Bistveno pa je, da svojo odločitev tako obrazloži, da jo je mogoče preveriti.
TRANSPORTNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063636
ZPP člen 185, 185/1. CMR člen 4, 12, 13, 34, 37a. OZ člen 965, 965/1.
prevoz blaga v cestnem prometu – odgovornost prevoznika za izgubo blaga – regresni zahtevek – aktivna legitimacija – tovorni list – CMR – zaporedni prevoz – podprevoz – sprememba tožbe
Pri odločanju o tem, ali bo spremembo tožbe dovolilo, mora sodišče upoštevati zgolj načelo smotrnosti.
V primeru, če je prevoz po isti pogodbi opravilo več zaporednih cestnih prevoznikov, je vsak od njih odgovoren za celoten prevoz; drugi prevoznik po vrsti in vsak naslednji prevoznik postane pogodbena stranka v prevozu, ko prevzame tovor in tovorni list. Te določbe veljajo tudi v primeru, da je bila sklenjena zgolj ena sama prevozna pogodba za celotno relacijo.
Za zaporedni prevoz gre tudi v primeru, da je na podlagi ene prevozne pogodbe prvi prevoznik oddal prevoz podprevozniku, ta pod-podprevozniku in tako dalje – do dejanskega prevoznika, ki je prevzel tovorni list in prevoz fizično izvedel. To stališče je skladno z opredelitvijo tovornega lista kot deklaratornega elementa prevozne pogodbe, ki dokazuje zgolj njeno sklenitev, ni pa njen konstitutivni element.
OKOLJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0021620
ZPP člen 458. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda člen 8, 10.
okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda - mandatna pogodba - cesija - trditveno in dokazno breme - spor majhne vrednosti
Tožnik je od toženke terjal plačilo terjatev okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda.
Glede na toženkino zanikanje, da bi bila uporabnica storitev javne službe (kar izhaja iz po tožniku neprerekanih trditev toženke, da ima svoj vodovod in svojo greznico, ki ju sama vzdržuje in prazni), je sodišče prve stopnje po presoji drugostopnega sodišča zavzelo pravilno stališče o okoliščinah, ki bi jih moral tožnik posledično za utemeljenost tožbenega zahtevka izkazati (da je toženka prebivalka občine; da prebiva na območju, na katerem se izvaja javna služba odvajanja odpadne vode; da je toženka uporabnica storitev javne službe; kakor tudi količino porabljene vode oz. okoliščine za upoštevanje pavšala porabe vode; višino terjatve, ki iz količine porabljene vode izhaja.
Z začetkom postopka odpusta obveznosti se dolžnosti stečajnega dolžnika razširijo, ena od novih dolžnosti je tudi, da mora brezposelni dolžnik mesečno poročati upravitelju o dejanjih, ki jih je opravil, da bi našel zaposlitev.
zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke - izvedbena narava zemljiškoknjižnega postopka - vpis hipoteke v višini dolga po sklepu o izvršbi
V zemljiško knjigo se vpiše hipoteka za poplačilo takega dolga, kot je naveden v sklepu o izvršbi. Hipoteka je namenjena zavarovanju terjatve vse do njenega dokončnega poplačila. Če je terjatev plačana le delno, se hipoteka ne zmanjša.
Presoji, katere so tiste spremenjene okoliščine, ki so pomembne za uporabo 6. odstavka 33. člena OZ, je treba upoštevati določbe OZ o razvezi ali spremembi pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin.
Tudi predpogodba je pogodba, zato ta enako kot druge pogodbe zavezuje pogodbene stranke k izpolnitvi dogovorjenih obveznosti. Od drugih pogodb je različna le v toliko, da v primeru upoštevnih spremenjenih okoliščin ni potrebno, da bi stranka zahtevala njeno razvezo, temveč do tega pride že na podlagi zakona.
Sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu takse, kolikor se nanaša na takso za postopek o pritožbah, učinkuje od vložitve pritožbe oziroma njene napovedi in velja tudi za takso za postopek o pritožbi, če je predlog za oprostitev vložen najpozneje v roku, določnem v nalogu za plačilo te takse.
ZFPPIPP člen 103,103/4, 103/4-2. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopku zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 2, 6, 6/1.
prijava terjatev – osebni stečaj – nagrada za preizkus terjatev – dodatni preizkus terjatev
Dejstvo, da v postopku osebnega stečaja ne velja časovna omejitev prijave terjatev, še ne pomeni, da je upravitelj pri vsakem dodatnem preizkusu upravičen do nagrade, kot da bi šlo za prvi preizkus terjatev.
ugotovitev neobstoja izločitvene pravice – priznanje izpolitvene pravice s strani stečajnega upravitelja – prerekanje izločitvene pravice s strani upnika – nepravilna napotitev na pravdo – stranka postopka – stroški postopka
Priznanje izločitvene pravice s strani stečajnega upravitelja nima nobenih učinkov, če je isto izločitveno pravico hkrati prerekal drug upnik.
Dejstvo, da je pravdno sodišče v sodbi naložilo plačilo v roku 15 dni, zapadlosti terjatve ne odlaga, določa le rok, v katerem lahko dolžnik prostovoljno izpolni svojo obveznost, ugotovljeno v sodbi, in upnik v tem roku še ne more začeti z izvršilnim postopkom za izterjavo te terjatve.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0063580
ZOR 924.
pogodba o leasingu - zavarovalna pogodba - aktivna legitimacija zavarovalca
V primerih, ko je leasingojemalec po pogodbi o leasingu kljub uničenju ali poškodbi avtomobila dolžan izpolniti vse svoje pogodbene obveznosti (plačati vse obroke), se posledice škodnega dogodka ne odrazijo v premoženjski sferi leasingodajalca, pač pa leasingojemalca. Leasingojemalec kljub temu, da ni pravni lastnik vozila, nosi vse tipične rizike lastnika, tudi nevarnost poškodovanja ali uničenja stvari. Zato je v primeru poškodovanja vozila upravičen do prejema zavarovalnine.
izvršilni naslov - načelo formalne legalitete - aktivna legitimacija - poplačilo pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi
Določba 3. odstavka 46. člena ZIZ ureja samo opravo izvršbe in je kot taka specialnejša in kasnejša (argument specialnosti v povezavi s časovnim elementom - lex specialis posterior derogat legi generali priori) od določbe 1. odstavka 138. člena ZIZ, ki na splošno ureja vsebino sklepa o izvršbi pri izvršbi na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet.