Stroj ni nevarna stvar, če je mogoče preprečiti nevarnost ob ustrezni organizaciji delovnega procesa in izvajanju varstvenih ukrepov.
Presoja obstoja krivdne odgovornosti zavarovanke tožene stranke je odvisna od vprašanja, ali je bil pomivalni stroj (star 40 let) ustrezno in redno vzdrževan, kar je dokazno breme tožene stranke.
pravno priznana škoda - nemožnost uporabe nepremičnine
Pravno priznana je le škoda, ki je posledica napake izvedenega ogrevalnega sistema (peti odstavek 639. člena OZ). Zatrjevana škoda v obliki morebitnih stroškov najemnine za primerljivo nepremičnino pa je posledica odločitve tožnika, da kljub ustreznim bivanjskim pogojem nepremičnine ne bo uporabljal zaradi dražjega ogrevanja. Tožnik bi bil lahko upravičen le do razlike med stroški sistema ogrevanja, ki bi deloval s pomočjo vseh dogovorjenih energetskih virov, in stroški ogrevanja, ko je sistem deloval le z električnimi grelci, na kar je tekom postopka tožnika opozarjala že tožena stranka. Te škode pa tožnik ni opredelil in uveljavljal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0079113
ZPP člen 78, 79, 260, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 14, 22.
pravdna sposobnost – zakoniti zastopnik – zaslišanje strank – povračilo škode – nepremoženjska škoda
Pravdno nesposobno stranko zastopa zakoniti zastopnik, ki zanjo opravlja vsa pravdna dejanja. Tudi dokaz z zaslišanjem strank se izvede tako, da se namesto stranke zasliši njen zakoniti zastopnik.
pogodba o delu – dogovor o plačilu – trditveno breme
Plačilo se določi s pogodbo, če ni določeno z obvezno tarifo ali s kakšnim drugim obveznim pravnim aktom. Tožeča stranka je za delo toženi stranki zaračunala v tem sporu vtoževani znesek, ni pa trdila, da je bila cena v enaki višini tudi dogovorjena s toženo stranko. Tudi v pritožbi vztraja pri trditvah, da je dokazala, da sta bili stranki glede predmeta obveznosti dogovorjeni, ne navaja pa, da je med njima obstajal dogovor o ceni. Sodišče prve stopnje je zato pravilno trditveno in dokazno breme o drugačnem dogovoru v konkretnem primeru prevalilo nazaj na tožečo stranko.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0063655
URS člen 26. OZ člen 168/168/3, 352, 352/1, 352/2.
izgubljeni dobiček – nadaljnja škoda – zastaranje odškodninske terjatve – trenutek nastanka škode – objektivni rok – subjektivni rok
Pravočasno uveljavljanje povračila prve istovrstne škode je pogoj za uveljavljanje povračila vseh nadaljnjih škod. Ker je zahtevek za plačilo izgubljenega dobička v letu 2002 glede na petletni objektivni rok zastaran, je absolutno zastaran tudi zahtevek, s katerim uveljavlja tožeča stranka izgubljene dobičke v letih 2003, 2004 in 2005.
Zavedanje o storilcu vključuje zavedanje o ravnanju te osebe v dejanskem svetu, ne pa tudi pravne ocene (protipravnosti storilčevega ravnanja).
V 11. točki 3. člena Pravilnika je določeno, da je med povzročitelji komunalnih odpadkov tudi vsaka fizična oseba, ki opravlja samostojno poslovno dejavnost in ima v občini sedež dejavnosti. Tožena stranka ima na naslovu P., registrirano dejavnost, zato je nedvomno uporabnik gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, ki jo zagotavlja tožeča stranka. Kjer ima namreč samostojni podjetnik registrirano dejavnost, tam tudi plačuje dajatve za odvoz in ravnanje s komunalnimi odpadki. Zato tožene stranke ne odvezuje obveznosti plačila zaračunanih stroškov dejstvo, da na naslovu sedeža odpadki iz dejavnosti naj ne bi nastajali.
predpogodba – alternativne obveznosti – sočasna izpolnitev – pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža – zahtevek na sklenitev pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža
O alternativni obveznosti govorimo kadar ima kakšna obveznost dva ali več predmetov. V obravnavani zadevi pa je obveznost toženih strank odkupiti poslovni delež tožeče stranke v družbi K. d.o.o.. Res je sicer, da bi toženi stranki svojo obveznost izpolnili tudi tako, da bi našli tretjo osebo kot kupca tega poslovnega deleža, vendar gre kljub temu le za en predmet izpolnitve.
V dvostranskih pogodbah nobena od strank ni dolžna izpolniti svoje obveznosti, če druga stranka ne izpolni ali ni pripravljena sočasno izpolniti svoje obveznosti. Vendar zgolj okoliščina, da je bila dogovorjena sočasna izpolnitev, sama po sebi ne izključuje odgovornosti ene od strank za neizpolnitev.
Podredni tožbeni zahtevek je sodišče prve stopnje zmotno zavrnilo, ker mora biti Pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža sklenjena v obliki notarskega zapisa, zaradi česar sodba ne more nadomestiti pogodbe. Navedena oblika je predpisana kot pogoj za veljavnost pogodbe. Le-ta pa je lahko predpisana zaradi varstva interesov pogodbenih strank ali/in zaradi varstva širših (javnih) interesov. Sodba izdana v pravdnem postopku, katere izrek nadomešča pogodbo o odsvojitvi poslovnega deleža, zagotavlja oboje, zato ni nobenega dvoma, da lahko sodba nadomešča pogodbo, ki bi sicer morala biti sklenjena v obliki notarskega zapisa.
vpis lastninske pravice na nepremičninah, ki so predmet denacionalizacije - upravičeni predlagatelj - lastninjenje na podlagi zakona - lastninjenje kmetijskih zemljišč
V primeru lastninjenja kmetijskih zemljišč po Zakonu o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS (ZSKZ) je večinsko stališče sodne prakse in tudi enotno stališče Višjega sodišča v Kopru, da mora temeljiti vpis lastninske pravice, pridobljene v postopku lastninjenja, na ustrezni listini.
V konkretni zadevi gre za specifičen primer, saj je veriga prenosov izkazana že z denacionalizacijsko odločbo, zato bi zemljiškoknjižno sodišče moralo na podlagi sklepa o dedovanju dovoliti predlagani vpis lastninske pravice.
sklep o začetku postopka za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine – vročitev sklepa zemljiškoknjižnemu lastniku – pravica do izjave
Zemljiškoknjižni lastnici bi moral biti sklep o začetku postopka za vzpostavitev listin vročen, ker pa ji ni bil, ni mogla vložiti ugovora na podlagi 240. člena ZZK-1, zato ji ni bila omogočena pravočasna pravica do izjave. Njene navedbe je zato potrebno upoštevati v okviru nadaljnjih pravnih sredstev.
Dejstvo, da je pravdno sodišče v sodbi naložilo plačilo v roku 15 dni, zapadlosti terjatve ne odlaga, določa le rok, v katerem lahko dolžnik prostovoljno izpolni svojo obveznost, ugotovljeno v sodbi, in upnik v tem roku še ne more začeti z izvršilnim postopkom za izterjavo te terjatve.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0063580
ZOR 924.
pogodba o leasingu - zavarovalna pogodba - aktivna legitimacija zavarovalca
V primerih, ko je leasingojemalec po pogodbi o leasingu kljub uničenju ali poškodbi avtomobila dolžan izpolniti vse svoje pogodbene obveznosti (plačati vse obroke), se posledice škodnega dogodka ne odrazijo v premoženjski sferi leasingodajalca, pač pa leasingojemalca. Leasingojemalec kljub temu, da ni pravni lastnik vozila, nosi vse tipične rizike lastnika, tudi nevarnost poškodovanja ali uničenja stvari. Zato je v primeru poškodovanja vozila upravičen do prejema zavarovalnine.
zaznamba spora - varstvo pred prenosom stvarne pravice na nepremičnini med pravdo - učinki zaznambe spora
Za učinkovito varstvo svojega položaja pred nevarnostjo, da toženec med pravdo prenese stvarno pravico na nepremičnini, se tožnik pri tožbah glede stvarnih pravic na nepremičnini ne more zanesti na določbo 190. člena ZPP, pač pa se lahko zavaruje z zaznambo spora po členu 79 in naslednjih ZZK-1.
stroški postopka – uspeh v pravdi – kriterij uspeha – stroški za delo sodnega izvedenca
Nobeno procesno določilo sodišču ne določa, kaj mora vzeti kot podlago za odločanje o višini uspeha stranke v postopku. Bistveno pa je, da svojo odločitev tako obrazloži, da jo je mogoče preveriti.
TRANSPORTNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063636
ZPP člen 185, 185/1. CMR člen 4, 12, 13, 34, 37a. OZ člen 965, 965/1.
prevoz blaga v cestnem prometu – odgovornost prevoznika za izgubo blaga – regresni zahtevek – aktivna legitimacija – tovorni list – CMR – zaporedni prevoz – podprevoz – sprememba tožbe
Pri odločanju o tem, ali bo spremembo tožbe dovolilo, mora sodišče upoštevati zgolj načelo smotrnosti.
V primeru, če je prevoz po isti pogodbi opravilo več zaporednih cestnih prevoznikov, je vsak od njih odgovoren za celoten prevoz; drugi prevoznik po vrsti in vsak naslednji prevoznik postane pogodbena stranka v prevozu, ko prevzame tovor in tovorni list. Te določbe veljajo tudi v primeru, da je bila sklenjena zgolj ena sama prevozna pogodba za celotno relacijo.
Za zaporedni prevoz gre tudi v primeru, da je na podlagi ene prevozne pogodbe prvi prevoznik oddal prevoz podprevozniku, ta pod-podprevozniku in tako dalje – do dejanskega prevoznika, ki je prevzel tovorni list in prevoz fizično izvedel. To stališče je skladno z opredelitvijo tovornega lista kot deklaratornega elementa prevozne pogodbe, ki dokazuje zgolj njeno sklenitev, ni pa njen konstitutivni element.
Pravnomočnost ima prednost pred litispendenco in kljub temu, da se je pravdni postopek pričel pred priglasitvijo premoženjskopravnega zahtevka, je bilo treba tožbo v tem delu zavreči.
stvarna in krajevna pristojnost - pristojnost okrajnega sodišča – pravna podlaga zahtevka - gospodarski spor
Zgolj pravna podlaga, na kateri tožeča stranka utemeljuje zahtevo za pravno varstvo, ob odsotnosti drugačnega (izrecnega) zakonskega določila, ne more biti relevanten kriterij za opredelitev spora kot gospodarskega.