ZIZ člen 17, 21, 21/1, 23, 24, 24/1, 24/2. SPZ člen 142, 142/1, 142/2, 153, 153/1, 153/2.
prenehanje terjatve - prenehanje glavnega dolžnika - izbrisana družba - hipoteka - odgovornost zastavitelja - realni dolžnik - izvršilni naslov - načelo formalne legalitete - prehod obveznosti - hipotekarna tožba
S prenehanjem odgovornosti izbrisane pravne osebe kot glavnega dolžnika ne preneha tudi zastaviteljeva odgovornost za obveznost glavnega dolžnika.
Zgolj obstoj hipoteke upniku še ne daje pravne podlage za izvršbo zoper hipotekarnega dolžnika, temveč mora imeti upnik zoper hipotekarnega dolžnika tudi ustrezen izvršilni naslov ali pa ustrezno izkazati prehod obveznosti na hipotekarnega dolžnika.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079125
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 149. ZPP člen 8.
objektivna odgovornost – mokra in spolzka tla – nevarna stvar –opozorilna tabla - očitna pisna pomota
Mokra tla v bolniški sobi sama po sebi niso nevarna stvar. Če so postala nevarna zaradi nedopustnega ravnanja imetnika stvari, to ne vodi k uporabi pravil o objektivni odgovornosti. V tem primeru je odgovornost lahko le krivdna in ne objektivna.
SPZ člen 77, 77/2, 77/3, 77/4, 77/5, 78. ZNP člen 134, 135, 138. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
ureditev meje – spor o lastnini – kriterij močnejše pravice – dokončno urejena meja v katastrskem postopku – domneva močnejše pravice – priposestvovanje – vrednost spornega predmeta
Če meja še ni dokončno urejena v katastrskem postopku, odpade domneva močnejše pravice, kar pa še ne pomeni, da ni več mogoča določitev meje po kriteriju močnejše pravice. V takem primeru namreč sodišče določi mejo na podlagi ugotovljene močnejše pravice. V praksi je takšna pravica praviloma lastninska pravica, ki jo eden od mejašev pridobi na podlagi pravno veljavnega načina pridobitve lastninske pravice.
Stroj ni nevarna stvar, če je mogoče preprečiti nevarnost ob ustrezni organizaciji delovnega procesa in izvajanju varstvenih ukrepov.
Presoja obstoja krivdne odgovornosti zavarovanke tožene stranke je odvisna od vprašanja, ali je bil pomivalni stroj (star 40 let) ustrezno in redno vzdrževan, kar je dokazno breme tožene stranke.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079095
OZ člen 174, 174/1, 174/2, 179. ZPP člen 188, 243, 254.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti – premoženjska škoda – zavrnitev dokaznega predloga – postkomocijski sindrom – poškodba glave – sekundarni strah – izgubljeni zaslužek – vzročna zveza
Odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti gre oškodovancu le, če so te trajne narave. Le izjemoma se lahko prisodi tudi za duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti, in sicer če so te močnejše intenzivnosti in daljšega trajanja ali če to opravičujejo posebne (neobičajne) okoliščine.
Pripoznava zahtevka mora biti izrecna, jasna in nedvoumna. Iz zapisnika o naroku za glavno obravnavo z dne 27. 3. 2012 sicer izhaja, da je tožena stranka izjavila, da je vtoževane račune dolžna plačati, s čimer naj bi pripoznala zahtevek, vendar pa je nato dodala, da je tožeča stranka z njenim denarjem kupila material. Zato ni jasno in nedvoumno pripoznala zahtevka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0079113
ZPP člen 78, 79, 260, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 14, 22.
pravdna sposobnost – zakoniti zastopnik – zaslišanje strank – povračilo škode – nepremoženjska škoda
Pravdno nesposobno stranko zastopa zakoniti zastopnik, ki zanjo opravlja vsa pravdna dejanja. Tudi dokaz z zaslišanjem strank se izvede tako, da se namesto stranke zasliši njen zakoniti zastopnik.
ZIZ člen 38, 38/2, 76, 76/2, 178, 178/2. ZPP člen 270, 270/3, 286b, 286b/1, 328, 328/1, 331, 332. URS člen 22. ZS člen 3.
izvršba za izterjavo denarne terjatve - izvršba na nepremičnine - predujem za izvedenca - obrazloženost sklepa o založitvi predujma - neplačilo predujma - ustavitev izvršbe - predlog za izdajo popravnega sklepa - očitna pisna pomota - datum izdaje sklepa
Naloga sodišča je, da upnika pozove k plačilu predujma in mu za to določi višino in rok, ustavitev izvršbe pa je posledica neizpolnitve obveznosti. Če je upnik menil, da je bila navedena določba v delu, ki se nanaša na določitev višine in posledice neplačila, uporabljena zmotno in s tem podana procesna kršitev, bi to moral uveljavljati že v postopku pred sodiščem prve stopnje, kjer bi lahko glede na nevezanost sodišča na izdani procesni sklep dosegel, da bi sodišče prve stopnje z novim sklepom o naložitvi predujma višino predujma znižalo.
ZIZ člen 30, 104, 104/1, 108. SPZ člen 192, 194, 196, 197.
izvršba za poplačilo denarne terjatve - sredstva izvršbe - rubež terjatve iz vrednostnega papirja - zemljiško pismo
Rubeža terjatve iz zemljiškega pisma kot vrednostnega papirja ni mogoče opredeliti kot dovoljeno sredstvo oziroma predmet izvršbe. Iz zemljiškega pisma namreč ne izhaja terjatev, ki bi jo lahko dolžnik uveljavljal zoper svojega dolžnika, saj je predmet zemljiškega pisma zemljiški dolg, ki ga je ustanovil dolžnik kot lastnik nepremičnin. Zemljiški dolg je oblika t.i. neakcesorne zastave nepremičnine.
Interesi (nagibi), ki so vodili tožečo stranko pri sklepanju Dogovora in Prodajne pogodbe skladno s prvim odstavkom 40. člena OZ na veljavnost (odplačne) pogodbe ne morejo vplivati, razen če niso podane predpostavke iz drugega odstavka 40. člena OZ, ki pa jih tožeča stranka v tem primeru ne zatrjuje in ne uveljavlja. Pridobitev dodatnih finančnih sredstev tako predstavlja zgolj (dopusten) nagib ene stranke Dogovora, katerega neizpolnitev ne more voditi v neveljavnost druge, že realizirane pogodbe.
zakonske zamudne obresti - premoženjska škoda - terjatev v tuji valuti
Pritožba ima sicer prav, da tožniku ne gredo zamudne obresti po obrestni meri, ki jo v skladu z drugim odstavkom 378. člena OZ za terjatve v domači valuti določa Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti. Obrestne mere za terjatve v tuji valuti ne določa noben drug zakon, zato je obrestna mera zamudnih obresti za takšne terjatve 8 odstotkov letno, kot jo določa drugi odstavek 378. OZ. Iz povedanega izhaja, da je v zakonu (OZ) določena obrestna mera zamudnih obresti za terjatve v tuji valuti 8 odstotkov letno in gre torej za obrestno mero zamudnih obresti, ki je določena z zakonom, zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti je tako utemeljen.
poroštvena pogodba – poroštvo države - obvestilo poroka o neplačilu kreditne obveznosti s strani dolžnika - zapadlosti terjatve zoper dolžnika
Zaradi specifičnih določb ZMPDP upnik z obvestilom o tem, da dolžnik ni poravnal kreditne obveznosti, še ne uveljavlja plačila poroštvene obveznosti. Obvestilo in uveljavitev zahtevka za plačilo sta dve ločeni fazi postopka za poplačilo. Do prve mora priti v petih delovnih dneh po zapadlosti obveznosti glavnega dolžnika. Nato mora upnik izkoristiti vse zakonske možnosti za izterjavo dolga od glavnega dolžnika. Šele v kolikor tudi po tem ni v celoti poplačan, lahko plačilo razlike zahteva od poroka.
ZZZDR člen 87, 90, 90/1, 103, 123, 131c. ZMatR člen 4, 20, 20/3.
razmerja med starši in otroci – dolžnost preživljanja – prekinitev postopka – ugotovitev očetovstva – izjava o priznanju očetovstva – izpodbijanje izjave o priznanju očetovstva
Toženčeva preživninska obveznost do mladoletne tožnice obstaja, dokler se s pravnomočno sodbo ne ugotovi ničnost njegove izjave o priznanju očetovstva oziroma ne izpodbije veljavnost te izjave.
Pravda na podlagi toženčeve tožbe za ugotovitev ničnosti izjave o priznanju očetovstva oziroma podrejeno zaradi izpodbijanja veljavnosti izjave o priznanju očetovstva ni upoštevna ovira za odločanje o preživninski obveznosti toženca do mladoletne tožnice.
Ob smiselnem upoštevanju pravila iz 157. člena ZPP je določbo iz četrtega odstavka 161. člena ZPP treba uporabiti tudi v primeru, ko eden od sospornikov ni dal povoda za tožbo in je v odgovoru na tožbo pripoznal tožbeni zahtevek.
napotitev na pravdo – spor o dejstvih – izročilna pogodba – odplačnost pravnega posla – mešana pogodba
Pogodba nosi naziv izročilna pogodba, vendar pa se zapustnikov sin R.G. ni strinjal z izročitvijo in pogodbe tudi ni podpisal. Za tak zakon vzpostavlja domnevo, da je bila sklenjena darilna pogodba, takšno domnevo pa je mogoče izpodbiti.
podizvajalska pogodba – dodatna dela – naročilnica
Z naročilnico št. 7/2010 je tožena stranka prevzela (glede na podizvajalsko pogodbo) novo obveznost, ki se je odrazila tudi v dodatnem predračunu tožene stranke k predračunu K 1-0173/09. Četudi je bil predračun sestavljen na isti dan kot sporna naročilnica, to še ne pomeni, da dodatna dela niso bila izvedena. Nasprotno - šele ob izdaji naročilnice št. 7/2010 je bilo mogoče izstaviti dodatni predračun, saj prej za kaj takšnega ni bilo podlage.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074192
OZ člen 179. ZOdvT tarifna številka 3100.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – vzročna zveza – škodni dogodek kot sprožilni moment – stanje pred škodnim dogodkom – odvetniška nagrada
Upoštevajo se tudi težave bolezenskega značaja, ki jih pred škodnim dogodkom ni bilo, če poškodba predstavlja sprožilni moment, vendar v predmetni zadevi ne gre za tak primer.
Dejstvo, da odvetnica toženke ni vlagala pripravljalnih vlog, ne nudi podlage, da se ne prizna nagrada za postopek.
STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - LASTNINJENJE
VSL0079111
ZNNZGZ člen 38.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini v družbeni lastnini – pravica uporabe – vpis v zemljiško knjigo – načelo zaupanja - pravno nasledstvo
Bistvenega pomena je, kdo je imetnik stavbe in ne zemljišča. V takratnem družbeno-lastninskem sistemu je bilo pravico uporabe na zemljišču, na katerem je stavba zgrajena, in na zemljišču, namenjenemu za njeno redno rabo, mogoče prenesti samo z lastninsko pravico na stavbi. Pravice na zemljišču so sledile pravici na objektu.
pogodba o prevzemu dolga - leasing pogodba - prava volja pogodbenih strank - navidezna pogodba
Pogodba o prevzemu dolga je bila sklenjena zgolj zato, da bi tožnica prepričala nekdanjega zakonskega partnerja (da je njeno finančno stanje boljše ter da mu bo lahko izplačala dolgovani znesek) in dosegla, da bi ji ta pokazal sina. Ker med pravdnima strankama dejansko ni bilo resnične volje skleniti pogodbo o prevzemu dolga (in je bila ta zgolj navidezna), sta dolžni obe nositi vse stroške povezane z vozilom v enakih deležih.