najemna pogodba za določen čas – najem poslovnih prostorov – bistveno otežena izpolnitev – nezmožnost doseganja namena pogodbe – spremenjene okoliščine – razveza najemne pogodbe – skrbnost dobrega strokovnjaka
Zakonodajalec je s posebno ureditvijo prenehanja najemnih pogodb za poslovne prostore skušal doseči višjo stopnjo varstva obeh udeležencev pogodbenega razmerja in zato celo pri trajnih obveznostih za nedoločen čas otežil njihove prenehanje.
Tožnica v obravnavanem primeru ni zadostila svoji dolžni skrbnosti dobrega strokovnjaka. V skladu z navedenim merilom skrbnosti bi morala namreč računati z dejstvom, da so razmere na trgu po naravi stvari spremenljive ter da najemna pogodba za določen čas njeni stranki praviloma zavezuje do izteka dogovorjenega obdobja veljavnosti brez možnosti, da bi najemojemalec od nje odstopil tako, kot to lahko stori pri pogodbi za nedoločen čas.
SPZ člen 77, 77/2, 77/3, 77/4, 77/5, 78. ZNP člen 134, 135, 138. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
ureditev meje – spor o lastnini – kriterij močnejše pravice – dokončno urejena meja v katastrskem postopku – domneva močnejše pravice – priposestvovanje – vrednost spornega predmeta
Če meja še ni dokončno urejena v katastrskem postopku, odpade domneva močnejše pravice, kar pa še ne pomeni, da ni več mogoča določitev meje po kriteriju močnejše pravice. V takem primeru namreč sodišče določi mejo na podlagi ugotovljene močnejše pravice. V praksi je takšna pravica praviloma lastninska pravica, ki jo eden od mejašev pridobi na podlagi pravno veljavnega načina pridobitve lastninske pravice.
pogodba o prevzemu dolga - leasing pogodba - prava volja pogodbenih strank - navidezna pogodba
Pogodba o prevzemu dolga je bila sklenjena zgolj zato, da bi tožnica prepričala nekdanjega zakonskega partnerja (da je njeno finančno stanje boljše ter da mu bo lahko izplačala dolgovani znesek) in dosegla, da bi ji ta pokazal sina. Ker med pravdnima strankama dejansko ni bilo resnične volje skleniti pogodbo o prevzemu dolga (in je bila ta zgolj navidezna), sta dolžni obe nositi vse stroške povezane z vozilom v enakih deležih.
Ob smiselnem upoštevanju pravila iz 157. člena ZPP je določbo iz četrtega odstavka 161. člena ZPP treba uporabiti tudi v primeru, ko eden od sospornikov ni dal povoda za tožbo in je v odgovoru na tožbo pripoznal tožbeni zahtevek.
povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega – umor – višina odškodnine
Pri odškodninah zaradi smrti bližnjega mora biti sodišče še posebej pozorno, da odškodnina ne podpira teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom, ker gre za posredne oškodovance in posebej zaradi pietete do pokojnika. Intenziteta čustvene navezanosti in prepletenost ter intenzivnost odnosov znotraj življenjske skupnosti in ravnanja oškodovancev po smrti bližnjega odločilno vplivajo na presojo sodišča, ko ocenjuje, katera je tista višina denarne odškodnine, ki je pravična in bo glede na konkretne okoliščine primera, ob upoštevanju sodne prakse pri priznavanju odškodnin v podobnih primerih, predstavljala za oškodovance pravično zadoščenje in ne bo v nasprotju z njeno naravo in namenom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0074173
ZPP člen 32, 32/2, 32/2-6.
spor o pristojnosti – spor o pravicah intelektualne lastnine – plačilo nadomestila za uporabo fonogramov
V sporu za plačilo nadomestila za uporabo fonogramov gre za spor iz naslova avtorskih pravic, zato je na prvi stopnji stvarno in krajevno izključno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
predpogodba – alternativne obveznosti – sočasna izpolnitev – pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža – zahtevek na sklenitev pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža
O alternativni obveznosti govorimo kadar ima kakšna obveznost dva ali več predmetov. V obravnavani zadevi pa je obveznost toženih strank odkupiti poslovni delež tožeče stranke v družbi K. d.o.o.. Res je sicer, da bi toženi stranki svojo obveznost izpolnili tudi tako, da bi našli tretjo osebo kot kupca tega poslovnega deleža, vendar gre kljub temu le za en predmet izpolnitve.
V dvostranskih pogodbah nobena od strank ni dolžna izpolniti svoje obveznosti, če druga stranka ne izpolni ali ni pripravljena sočasno izpolniti svoje obveznosti. Vendar zgolj okoliščina, da je bila dogovorjena sočasna izpolnitev, sama po sebi ne izključuje odgovornosti ene od strank za neizpolnitev.
Podredni tožbeni zahtevek je sodišče prve stopnje zmotno zavrnilo, ker mora biti Pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža sklenjena v obliki notarskega zapisa, zaradi česar sodba ne more nadomestiti pogodbe. Navedena oblika je predpisana kot pogoj za veljavnost pogodbe. Le-ta pa je lahko predpisana zaradi varstva interesov pogodbenih strank ali/in zaradi varstva širših (javnih) interesov. Sodba izdana v pravdnem postopku, katere izrek nadomešča pogodbo o odsvojitvi poslovnega deleža, zagotavlja oboje, zato ni nobenega dvoma, da lahko sodba nadomešča pogodbo, ki bi sicer morala biti sklenjena v obliki notarskega zapisa.
Pripoznava zahtevka mora biti izrecna, jasna in nedvoumna. Iz zapisnika o naroku za glavno obravnavo z dne 27. 3. 2012 sicer izhaja, da je tožena stranka izjavila, da je vtoževane račune dolžna plačati, s čimer naj bi pripoznala zahtevek, vendar pa je nato dodala, da je tožeča stranka z njenim denarjem kupila material. Zato ni jasno in nedvoumno pripoznala zahtevka.
Interesi (nagibi), ki so vodili tožečo stranko pri sklepanju Dogovora in Prodajne pogodbe skladno s prvim odstavkom 40. člena OZ na veljavnost (odplačne) pogodbe ne morejo vplivati, razen če niso podane predpostavke iz drugega odstavka 40. člena OZ, ki pa jih tožeča stranka v tem primeru ne zatrjuje in ne uveljavlja. Pridobitev dodatnih finančnih sredstev tako predstavlja zgolj (dopusten) nagib ene stranke Dogovora, katerega neizpolnitev ne more voditi v neveljavnost druge, že realizirane pogodbe.
Podlaga za uveljavitev odškodninskega zahtevka zoper toženca zaradi kršitve najemne pogodbe so lahko le poškodbe, ki presegajo (pogodbeno dogovorjeno) normalno rabo nepremičnine.
Stroj ni nevarna stvar, če je mogoče preprečiti nevarnost ob ustrezni organizaciji delovnega procesa in izvajanju varstvenih ukrepov.
Presoja obstoja krivdne odgovornosti zavarovanke tožene stranke je odvisna od vprašanja, ali je bil pomivalni stroj (star 40 let) ustrezno in redno vzdrževan, kar je dokazno breme tožene stranke.
delni umik tožbe – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – razveljavitev kondemnatorenga dela sklepa o izvršbi – razveljavitev plačilnega naloga – prepoved ponovnega odločanja o isti stvari – nerazumljiv izrek
Kondemnatorni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine namreč preneha veljati šele, ko ga sodišče v pravdnem postopku razveljavi. V nasprotnem primeru velja poleg izrečene sodbe o tožbenem zahtevku, kar pomeni, da je bilo o isti stvari odločeno dvakrat.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0063655
URS člen 26. OZ člen 168/168/3, 352, 352/1, 352/2.
izgubljeni dobiček – nadaljnja škoda – zastaranje odškodninske terjatve – trenutek nastanka škode – objektivni rok – subjektivni rok
Pravočasno uveljavljanje povračila prve istovrstne škode je pogoj za uveljavljanje povračila vseh nadaljnjih škod. Ker je zahtevek za plačilo izgubljenega dobička v letu 2002 glede na petletni objektivni rok zastaran, je absolutno zastaran tudi zahtevek, s katerim uveljavlja tožeča stranka izgubljene dobičke v letih 2003, 2004 in 2005.
Zavedanje o storilcu vključuje zavedanje o ravnanju te osebe v dejanskem svetu, ne pa tudi pravne ocene (protipravnosti storilčevega ravnanja).
ZIZ člen 30, 104, 104/1, 108. SPZ člen 192, 194, 196, 197.
izvršba za poplačilo denarne terjatve - sredstva izvršbe - rubež terjatve iz vrednostnega papirja - zemljiško pismo
Rubeža terjatve iz zemljiškega pisma kot vrednostnega papirja ni mogoče opredeliti kot dovoljeno sredstvo oziroma predmet izvršbe. Iz zemljiškega pisma namreč ne izhaja terjatev, ki bi jo lahko dolžnik uveljavljal zoper svojega dolžnika, saj je predmet zemljiškega pisma zemljiški dolg, ki ga je ustanovil dolžnik kot lastnik nepremičnin. Zemljiški dolg je oblika t.i. neakcesorne zastave nepremičnine.
pogodba o delu – dogovor o plačilu – trditveno breme
Plačilo se določi s pogodbo, če ni določeno z obvezno tarifo ali s kakšnim drugim obveznim pravnim aktom. Tožeča stranka je za delo toženi stranki zaračunala v tem sporu vtoževani znesek, ni pa trdila, da je bila cena v enaki višini tudi dogovorjena s toženo stranko. Tudi v pritožbi vztraja pri trditvah, da je dokazala, da sta bili stranki glede predmeta obveznosti dogovorjeni, ne navaja pa, da je med njima obstajal dogovor o ceni. Sodišče prve stopnje je zato pravilno trditveno in dokazno breme o drugačnem dogovoru v konkretnem primeru prevalilo nazaj na tožečo stranko.
ZIZ člen 17, 21, 21/1, 23, 24, 24/1, 24/2. SPZ člen 142, 142/1, 142/2, 153, 153/1, 153/2.
prenehanje terjatve - prenehanje glavnega dolžnika - izbrisana družba - hipoteka - odgovornost zastavitelja - realni dolžnik - izvršilni naslov - načelo formalne legalitete - prehod obveznosti - hipotekarna tožba
S prenehanjem odgovornosti izbrisane pravne osebe kot glavnega dolžnika ne preneha tudi zastaviteljeva odgovornost za obveznost glavnega dolžnika.
Zgolj obstoj hipoteke upniku še ne daje pravne podlage za izvršbo zoper hipotekarnega dolžnika, temveč mora imeti upnik zoper hipotekarnega dolžnika tudi ustrezen izvršilni naslov ali pa ustrezno izkazati prehod obveznosti na hipotekarnega dolžnika.
zavrženje pritožbe – izbris stranke iz sodnega registra – zaključek stečajnega postopka – sposobnost biti stranka – neodpravljiva pomankljivost
Izbris subjekta vpisa v sodnem registru zaradi zaključka stečajnega postopka pomeni, da stranka nima pravnega naslednika, takšna pomanjkljivost pa ni odpravljiva. Tako je podana situacija, ko je pritožba vložena zoper osebo, ki nima več sposobnosti biti stranka, zaradi česar je postala nedovoljena.
zakonske zamudne obresti - premoženjska škoda - terjatev v tuji valuti
Pritožba ima sicer prav, da tožniku ne gredo zamudne obresti po obrestni meri, ki jo v skladu z drugim odstavkom 378. člena OZ za terjatve v domači valuti določa Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti. Obrestne mere za terjatve v tuji valuti ne določa noben drug zakon, zato je obrestna mera zamudnih obresti za takšne terjatve 8 odstotkov letno, kot jo določa drugi odstavek 378. OZ. Iz povedanega izhaja, da je v zakonu (OZ) določena obrestna mera zamudnih obresti za terjatve v tuji valuti 8 odstotkov letno in gre torej za obrestno mero zamudnih obresti, ki je določena z zakonom, zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti je tako utemeljen.
napotitev na pravdo – spor o dejstvih – izročilna pogodba – odplačnost pravnega posla – mešana pogodba
Pogodba nosi naziv izročilna pogodba, vendar pa se zapustnikov sin R.G. ni strinjal z izročitvijo in pogodbe tudi ni podpisal. Za tak zakon vzpostavlja domnevo, da je bila sklenjena darilna pogodba, takšno domnevo pa je mogoče izpodbiti.