DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0070310
ZD člen 32, 54. ZTLR člen 22, 25. ZPP člen 7, 212, 339, 339/2.
tožba na ugotovitev obsega zapuščine – vračunanje daril v dedni delež – stroški preživljanja in šolanja – originaren način pridobitve lastninske pravice – gradnja na tujem svetu – vlaganja – nova stvar – dokazna ocena
Ker institut gradnje na tujem svetu izključuje kakršnokoli pravno poslovno dogovarjanje lastnika zemljišča in graditelja, prvi toženec ni izkazal nastanka lastninske pravice na tej podlagi. V konkretnem primeru tudi ni moč uporabiti 32. člena ZD. Povrnitev vlaganj potomca v premoženje zapustnika se namreč lahko uveljavlja le z ustreznim zahtevkom, ki ga prvi toženec ni postavil.
Po prvem odstavku 54. člena ZD se tisto, kar je bilo porabljeno za preživljanje dediča in za njegovo obvezno šolanje, ne vračuna v njegov dedni delež. Drži sicer, da je obvezno le osnovnošolsko izobraževanje, toda tudi tožnikovo izobraževanje na srednji šoli, ki je vključevalo le stroške malice in prevoza, ne predstavlja takšnega stroška, da bi njegovo plačilo s strani zapustnika predstavljalo očitno nepravičnost glede na sodediče.
Ker ZIZ ureja le vprašanje, kaj je verodostojna listina, je glede dopustnosti predložitve fotokopije potrebno uporabiti 431. člen ZPP. Ta pa predpisuje, da mora biti verodostojna listina priložena tožbi v izvirniku ali overjenem prepisu. Temu sledi tudi sodna praksa in velja tudi za menico.
Podlaga za uveljavitev odškodninskega zahtevka zoper toženca zaradi kršitve najemne pogodbe so lahko le poškodbe, ki presegajo (pogodbeno dogovorjeno) normalno rabo nepremičnine.
V kolikor se je tožena stranka poslužila tudi (jamčevalnega) zahtevka na znižanje plačila, bi morala podati vsaj trditve o tem, katera dela, ki jih je opravila tožeča stranka, so manjvredna oziroma so manjvredna kljub temu, da je napake odpravila in v kakšni višini znižuje plačilo, ki ga zahteva tožeča stranka.
Razlog, zaradi katerega je do otvoritve prišlo, ni pomemben. Bistveno je, da je naročnik (tožena stranka) objekt začel uporabljati. To pomeni, da je prišlo do sprejema in izročitve. V 5. odstavku 251. člena OZ je postavljena domneva, da se pogodbi zvesta stranka, s tem ko sprejme izpolnitev obveznosti, odpove pravici do pogodbene kazni.
pravno priznana škoda - nemožnost uporabe nepremičnine
Pravno priznana je le škoda, ki je posledica napake izvedenega ogrevalnega sistema (peti odstavek 639. člena OZ). Zatrjevana škoda v obliki morebitnih stroškov najemnine za primerljivo nepremičnino pa je posledica odločitve tožnika, da kljub ustreznim bivanjskim pogojem nepremičnine ne bo uporabljal zaradi dražjega ogrevanja. Tožnik bi bil lahko upravičen le do razlike med stroški sistema ogrevanja, ki bi deloval s pomočjo vseh dogovorjenih energetskih virov, in stroški ogrevanja, ko je sistem deloval le z električnimi grelci, na kar je tekom postopka tožnika opozarjala že tožena stranka. Te škode pa tožnik ni opredelil in uveljavljal.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - pravdni stroški - stroški za sestavo predloga za izvršbo - odvetniški stroški
Ker predloga za izvršbo ni sestavil odvetnik, tožnici ne pripada povračilo za sestavo predloga, ampak samo povračilo dolgovane sodne takse za postopek.
odškodnina za nematerialno škodo zaradi smrti ožjega družinskega člana - pojem ožjega družinskega člana
Sodišče druge stopnje ocenjuje, da s strani sodišča prve stopnje ugotovljene okoliščine, ki opredeljujejo globino čustvene vezi med tožnico in njeno pokojno babico, upravičujejo zaključek, da je bila njuna vez enaka, kot jo je praviloma zaslediti med ožjimi člani družine.
delni umik tožbe – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – razveljavitev kondemnatorenga dela sklepa o izvršbi – razveljavitev plačilnega naloga – prepoved ponovnega odločanja o isti stvari – nerazumljiv izrek
Kondemnatorni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine namreč preneha veljati šele, ko ga sodišče v pravdnem postopku razveljavi. V nasprotnem primeru velja poleg izrečene sodbe o tožbenem zahtevku, kar pomeni, da je bilo o isti stvari odločeno dvakrat.
ZIZ člen 17, 21, 21/1, 23, 24, 24/1, 24/2. SPZ člen 142, 142/1, 142/2, 153, 153/1, 153/2.
prenehanje terjatve - prenehanje glavnega dolžnika - izbrisana družba - hipoteka - odgovornost zastavitelja - realni dolžnik - izvršilni naslov - načelo formalne legalitete - prehod obveznosti - hipotekarna tožba
S prenehanjem odgovornosti izbrisane pravne osebe kot glavnega dolžnika ne preneha tudi zastaviteljeva odgovornost za obveznost glavnega dolžnika.
Zgolj obstoj hipoteke upniku še ne daje pravne podlage za izvršbo zoper hipotekarnega dolžnika, temveč mora imeti upnik zoper hipotekarnega dolžnika tudi ustrezen izvršilni naslov ali pa ustrezno izkazati prehod obveznosti na hipotekarnega dolžnika.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074192
OZ člen 179. ZOdvT tarifna številka 3100.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – vzročna zveza – škodni dogodek kot sprožilni moment – stanje pred škodnim dogodkom – odvetniška nagrada
Upoštevajo se tudi težave bolezenskega značaja, ki jih pred škodnim dogodkom ni bilo, če poškodba predstavlja sprožilni moment, vendar v predmetni zadevi ne gre za tak primer.
Dejstvo, da odvetnica toženke ni vlagala pripravljalnih vlog, ne nudi podlage, da se ne prizna nagrada za postopek.
ZZZDR člen 12, 12/1, 51, 51/2, 59, 59/2. ZPP člen 302, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
skupno premoženje - obstoj zunajzakonske skupnosti - življenjska skupnost - ekonomska skupnost - dokazna ocena - notornost zveze - absolutna bistvena kršitev določb postopka - sprememba senata - načelo neposrednosti
Če partnerja ne živita skupaj, pa za to ni opravičljivih razlogov, ni zunajzakonske skupnosti.
Sprememba senata (sodnika) ne terja ponovne izvedbe zaslišanj prič in strank, saj ZPP dopušča, da se zapisniki o zaslišanju le preberejo. Če v dokaznem sklepu ni navedeno, da se to prebere, sodba pa se kljub temu opira na takšne izpovedbe, gre lahko le za relativno procesno kršitev, za katero mora pritožba pojasniti, kako je vplivala na pravilnost sodbe.
STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - LASTNINJENJE
VSL0079111
ZNNZGZ člen 38.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini v družbeni lastnini – pravica uporabe – vpis v zemljiško knjigo – načelo zaupanja - pravno nasledstvo
Bistvenega pomena je, kdo je imetnik stavbe in ne zemljišča. V takratnem družbeno-lastninskem sistemu je bilo pravico uporabe na zemljišču, na katerem je stavba zgrajena, in na zemljišču, namenjenemu za njeno redno rabo, mogoče prenesti samo z lastninsko pravico na stavbi. Pravice na zemljišču so sledile pravici na objektu.
zamudni sklep – pogoji za izdajo zamudne sodbe – pravilna vročitev tožbe v odgovor – dejansko bivališče - stanovanje
Enako kot je to veljalo že pred novelo ZPP-D, je pogoj za pravilno vročitev, da je bilo vročanje izvedeno tam, kjer naslovnik dejansko stanuje in ni dovolj, da ima tam le formalno prijavljeno bivališče. ZPP namreč vročanje fizičnim osebam navezuje na njihovo stanovanje in ne na njihovo prebivališče, pojem stanovanja pa je treba razumeti v dejanskem smislu: za vročanje je odločilen kraj dejanskega bivanja.
V kolikor bi se torej izkazalo, da toženka tudi v zimskem času redno tedensko prihaja v stanovanje na V. in tu občasno tudi prespi, ni nobenega razloga, da tega bivališča ne bi bilo mogoče šteti za stanovanje. Velja pa seveda tudi obratno: če bi iz ugotovljenih dejstev izhajalo, da realne možnosti, da se toženka s pisanji, ki bi se ji vročala na ta naslov, ne bi mogla seznaniti (ker bi na primer prihajala sem neredno ali v daljših časovnih razmakih), tega bivališča ni mogoče opredeliti kot stanovanja.
povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega – umor – višina odškodnine
Pri odškodninah zaradi smrti bližnjega mora biti sodišče še posebej pozorno, da odškodnina ne podpira teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom, ker gre za posredne oškodovance in posebej zaradi pietete do pokojnika. Intenziteta čustvene navezanosti in prepletenost ter intenzivnost odnosov znotraj življenjske skupnosti in ravnanja oškodovancev po smrti bližnjega odločilno vplivajo na presojo sodišča, ko ocenjuje, katera je tista višina denarne odškodnine, ki je pravična in bo glede na konkretne okoliščine primera, ob upoštevanju sodne prakse pri priznavanju odškodnin v podobnih primerih, predstavljala za oškodovance pravično zadoščenje in ne bo v nasprotju z njeno naravo in namenom.
napotitev na pravdo – spor o dejstvih – izročilna pogodba – odplačnost pravnega posla – mešana pogodba
Pogodba nosi naziv izročilna pogodba, vendar pa se zapustnikov sin R.G. ni strinjal z izročitvijo in pogodbe tudi ni podpisal. Za tak zakon vzpostavlja domnevo, da je bila sklenjena darilna pogodba, takšno domnevo pa je mogoče izpodbiti.
Stroj ni nevarna stvar, če je mogoče preprečiti nevarnost ob ustrezni organizaciji delovnega procesa in izvajanju varstvenih ukrepov.
Presoja obstoja krivdne odgovornosti zavarovanke tožene stranke je odvisna od vprašanja, ali je bil pomivalni stroj (star 40 let) ustrezno in redno vzdrževan, kar je dokazno breme tožene stranke.
ZIZ člen 38, 38/2, 76, 76/2, 178, 178/2. ZPP člen 270, 270/3, 286b, 286b/1, 328, 328/1, 331, 332. URS člen 22. ZS člen 3.
izvršba za izterjavo denarne terjatve - izvršba na nepremičnine - predujem za izvedenca - obrazloženost sklepa o založitvi predujma - neplačilo predujma - ustavitev izvršbe - predlog za izdajo popravnega sklepa - očitna pisna pomota - datum izdaje sklepa
Naloga sodišča je, da upnika pozove k plačilu predujma in mu za to določi višino in rok, ustavitev izvršbe pa je posledica neizpolnitve obveznosti. Če je upnik menil, da je bila navedena določba v delu, ki se nanaša na določitev višine in posledice neplačila, uporabljena zmotno in s tem podana procesna kršitev, bi to moral uveljavljati že v postopku pred sodiščem prve stopnje, kjer bi lahko glede na nevezanost sodišča na izdani procesni sklep dosegel, da bi sodišče prve stopnje z novim sklepom o naložitvi predujma višino predujma znižalo.
predlog za začetek stečajnega postopka - domneva trajnejše nelikvidnosti - oprostitev plačila predujma - delavec - prenehanje delovnega razmerja pred vložitvijo predloga
Domneva trajnejše nelikvidnosti ni podana že v primeru, ko dolžnik za več kot tri mesece zamuja s prej navedenimi plačili, če se zamuda, kot je to v tem primeru, nanaša le na posameznega (bivšega) delavca in za plačila, ki so zapadla že dalj časa pred vložitvijo predloga za začetek stečaja.