invalidnost I. kategorije - invalidska pokojnina - zaključeno zdravljenje
Za ugotovitev invalidnosti je bistveno, da je zdravljenje, oziroma medicinska rehabilitacija končana. Iz izvedenega postopka mora izhajati ugotovitev, da se spremembe v zdravstvenem stanju ne morejo več odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije. Enako kot je to ugotovila že invalidska komisija prve stopnje v predsodnem postopku, tudi sodni izvedenec ugotavlja, da pri tožniku zdravljenje še ni zaključeno. Zato tožnikov zahtevek, da se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in se mu prizna pravica do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
Stranka razen z izrednim pravnim sredstvom ne more doseči spremembe pravnomočne in dokončne odločbe, s katero ji je bila priznana pravica do pokojnine. Če vloži novo zahtevo za ponovno odmero pokojnine, se zahteva zavrže na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, ki določa, da organ s sklepom zavrže zahtevo, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali pa so ji bile naložene kakšne obveznosti.
invalidnost - I. kategorija invalidnosti - invalidska pokojnina - invalid III. kategorije
Pri tožniku obstaja invalidnost III. kategorije zaradi posledic poškodbe pri delu (utrpel je rano na desni strani glave z zdrobljeno kostjo v senčnem delu in poškodovano lično kostjo). Posledice so lahko glavoboli in psihične težave. Za svoje delo nekvalificirani rudar ni več zmožen, v polnem delovnem času pa je zmožen opravljati drugo ustrezno delo z določenimi omejitvami. Ker je tožnik s tako poškodbo pri 59 letih še sposoben za delo z določenimi omejitvami, njegov tožbeni zahtevek, da se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti in se mu prizna pravica do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
ZPIZ-1 člen 187, 187/1, 187/1-3. ZPIZ člen 202. Zakona o starostnem zavarovanju kmetov člen 17, 17/1, 17/5. ZPIZ/83 člen 164, 164/1, 165.
starostna pokojnina - pokojninska doba - starostno zavarovanje kmetov - zavarovalna doba
Po 1. odstavku 17. člena Zakona o starostnem zavarovanju kmetov so bile za starostno pokojnino zavarovane le osebe, ki so se kot lastnik, solastnik, zakupnik ali uživalec kmetijskega zemljišča ukvarjale s kmetijsko dejavnostjo in bile zavezanec davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti. Po 5. odstavku istega člena se je za zavarovanca štel tudi zakonec zavarovanca. Tožnik v spornem obdobju ni bil niti lastnik niti solastnik oz. ni imel nobenega drugega statusa, kot je opredeljen v že citiranem 17. členu SZK, kar pomeni, da v tem obdobju tudi ni bil zavarovan po SZK. V tem primeru pa po določbi 1. odstavka 164. člena ZPIZ/83 niso izpolnjeni pogoji, da bi se tožniku navedeno obdobje štelo v pokojninsko dobo kot zavarovalna doba. Skladno z omenjeno določbo se namreč v pokojninsko dobo všteva čas, prebit v starostnem zavarovanju kmetov, le zavarovancem po SZK. Zato tožnikov zahtevek, da se mu v pokojninsko dobo kot zavarovalna doba všteje čas opravljanja kmetijske dejavnosti, ni utemeljen.
V pravnem pouku je bila pritožnica poučena o dolžnosti podpisati pritožbo in o posledicah, da bo taka nepopolna vloga zavržena, ne da bi se pozvalo pritožnico, da jo popravi.
Omejevanje konkurence je zakonsko prepovedano, in za kršitev zakona ni pomembno, ali je storjeno s pogodbenim, ali zunajpogodbenim ravnanjem.
Pomen 216. člena ZPP je v tem, da znižuje dokazno mero zato, da ne bi bili odškodninski zahtevki neuspešni zgolj zato, ker se ne more z zadnjo gotovostjo razjasniti, koliko je ravnanje prispevalo k nastanku škode. Ugotavljanje škode po prostem preudarku pa ni prosto v tem smislu, da bi sodišče lahko povsem „čez palec“ in torej arbitrarno ocenjevalo višino škode.
Ocena izgubljenega dobička mora sloneti na utemeljenih pričakovanjih. Temelje za oceno dobička mora torej odškodninski upravičenec razkriti in nosi glede tega trditveno in dokazno breme.
Trditve stranke, ki so same po sebi bistvene za odločitev v zadevi sami, ne morejo biti poslovna skrivnost do takšne mere, da bi jih tožena stranka sploh ne smela izvedeti. Če bi bile, bi se toženi stranki odvzela pravice do obrambe.
ZBPP člen 46, 46/2. ZIZ člen 2, 2/2. ZJSRS člen 28, 28/5. ZPP člen 171, 173.
uvedba izvršilnega postopka po uradni dolžnosti - oprostitev stroškov postopka - stroški izplačani iz proračuna sodišča - pravna praznina - izterjava stroškov postopka - analogna uporaba določb ZBPP - predlagalni izvršilni postopek
Pritrditi je sodišču prve stopnje, da zahtevane zakonske podlage iz drugega odstavka 2. člena ZIZ, da zakon določa, da se postopek uvede po uradni dolžnosti, ni.
Ker je iz utemeljitve predloga novele ZPP-D za razveljavitev določb ZPP, ki urejajo institut oprostitve stroškov postopka, evidentno, da namen zakonodajalca ni, da se nasprotni stranki stroški, ki so bili v postopku izplačani iz sredstev proračuna sodišča, ker je stranka po zakonu oproščena plačila stroškov, odpustijo, temveč je bil namen le odprava dvotirnega odločanja, in gre za očitni spregled zakonodajalca, da ZBPP teh določb nima, je po mnenju pritožbenega sodišča utemeljeno, da se pravna praznina izpolni z analogno uporabo določb ZBPP.
najemna pogodba za določen čas – najem poslovnih prostorov – bistveno otežena izpolnitev – nezmožnost doseganja namena pogodbe – spremenjene okoliščine – razveza najemne pogodbe – skrbnost dobrega strokovnjaka
Zakonodajalec je s posebno ureditvijo prenehanja najemnih pogodb za poslovne prostore skušal doseči višjo stopnjo varstva obeh udeležencev pogodbenega razmerja in zato celo pri trajnih obveznostih za nedoločen čas otežil njihove prenehanje.
Tožnica v obravnavanem primeru ni zadostila svoji dolžni skrbnosti dobrega strokovnjaka. V skladu z navedenim merilom skrbnosti bi morala namreč računati z dejstvom, da so razmere na trgu po naravi stvari spremenljive ter da najemna pogodba za določen čas njeni stranki praviloma zavezuje do izteka dogovorjenega obdobja veljavnosti brez možnosti, da bi najemojemalec od nje odstopil tako, kot to lahko stori pri pogodbi za nedoločen čas.
poroštvena pogodba – poroštvo države - obvestilo poroka o neplačilu kreditne obveznosti s strani dolžnika - zapadlosti terjatve zoper dolžnika
Zaradi specifičnih določb ZMPDP upnik z obvestilom o tem, da dolžnik ni poravnal kreditne obveznosti, še ne uveljavlja plačila poroštvene obveznosti. Obvestilo in uveljavitev zahtevka za plačilo sta dve ločeni fazi postopka za poplačilo. Do prve mora priti v petih delovnih dneh po zapadlosti obveznosti glavnega dolžnika. Nato mora upnik izkoristiti vse zakonske možnosti za izterjavo dolga od glavnega dolžnika. Šele v kolikor tudi po tem ni v celoti poplačan, lahko plačilo razlike zahteva od poroka.
predlog za začetek stečajnega postopka - domneva trajnejše nelikvidnosti - oprostitev plačila predujma - delavec - prenehanje delovnega razmerja pred vložitvijo predloga
Domneva trajnejše nelikvidnosti ni podana že v primeru, ko dolžnik za več kot tri mesece zamuja s prej navedenimi plačili, če se zamuda, kot je to v tem primeru, nanaša le na posameznega (bivšega) delavca in za plačila, ki so zapadla že dalj časa pred vložitvijo predloga za začetek stečaja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0074173
ZPP člen 32, 32/2, 32/2-6.
spor o pristojnosti – spor o pravicah intelektualne lastnine – plačilo nadomestila za uporabo fonogramov
V sporu za plačilo nadomestila za uporabo fonogramov gre za spor iz naslova avtorskih pravic, zato je na prvi stopnji stvarno in krajevno izključno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
ZZZDR člen 87, 90, 90/1, 103, 123, 131c. ZMatR člen 4, 20, 20/3.
razmerja med starši in otroci – dolžnost preživljanja – prekinitev postopka – ugotovitev očetovstva – izjava o priznanju očetovstva – izpodbijanje izjave o priznanju očetovstva
Toženčeva preživninska obveznost do mladoletne tožnice obstaja, dokler se s pravnomočno sodbo ne ugotovi ničnost njegove izjave o priznanju očetovstva oziroma ne izpodbije veljavnost te izjave.
Pravda na podlagi toženčeve tožbe za ugotovitev ničnosti izjave o priznanju očetovstva oziroma podrejeno zaradi izpodbijanja veljavnosti izjave o priznanju očetovstva ni upoštevna ovira za odločanje o preživninski obveznosti toženca do mladoletne tožnice.
Ob smiselnem upoštevanju pravila iz 157. člena ZPP je določbo iz četrtega odstavka 161. člena ZPP treba uporabiti tudi v primeru, ko eden od sospornikov ni dal povoda za tožbo in je v odgovoru na tožbo pripoznal tožbeni zahtevek.
obvezno kolektivno upravljanje malih avtorskih pravic - plačilo nadomestila in honorarja - predvajanje varovane glasbe - dokazno breme - repertoar
V ZASP je predpisano obvezno kolektivno upravljanje malih avtorskih pravic, tudi brez pogodbe z avtorjem. Tožeča stranka na podlagi zakona dovoljuje in nadzoruje uporabo del iz repertoarja varovanih del, izterjuje plačila nadomestil in honorarja, uveljavlja varstvo pravic pred sodiščem in drugimi organi ter opravlja druge naloge
Tožena stranka je tista, ki je dolžna izkazati, da je v svojih poslovnih prostorih predvajala avtorsko nevarovano glasbo, ki je prosta plačila kolektivnim organizacijam. Četudi naj bi bilo dokazovanje usmerjeno v dejstvo, da dela, ki jih je tožena stranka predvajala v svojih poslovnih prostorih, niso bila zajeta v repertoarju tujih kolektivnih organizacij, to dejstvo, če bilo ugotovljeno, še ne dokazuje, da so se avtorji posameznih glasbenih del uveljavljanju avtorske pravice odpovedali.
ZGD-1 člen 472. ZLPP člen 17. ZOR člen 210, 308, 387. ZZD člen 80, 88.
prenos poslovnega deleža – prevzem deleža - odgovornost za obveznosti odsvojitelja - spregled pravne osebnosti - lastninsko preoblikovanje - samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev – pretrganje zastaranja – pasivna legitimacija – nadomestna izpolnitev
Drugo in tretje tožena stranka, ki sta vstopili v korporacijske pravice SRD, d. d., za očitana dejanja ne moreta odgovarjati, saj s prevzemom deležev v prvo toženi stranki nista prevzeli niti pravic niti obveznosti SRD, d. d., razen tistih, ki izvirajo iz (samega) lastništva poslovnih deležev v prvotoženi stranki.
vznemirjanje lastninske pravice – zastaranje – služnost – gradbeno dovoljenje
Tožbeni zahtevek na odstranitev ograje, ki ima podlago v določbi 99. člena SPZ, ne zastara.
Odločba občine predstavlja gradbeno dovoljenje za postavitev ograje, a s takšnim upravnim aktom ni dopustno posegati v lastninsko pravico tretjih oseb.
ZPP člen 2. KPJS člen 50. ZSPJS člen 49.č. ZKolP člen 3, 9, 28. URS člen 155. ZUJF člen 155.
kolektivni delovni spor – kolektivna pogodba - kršitev kolektivne pogodbe – izvajanje kolektivne pogodbe – odprava nesorazmerja v plačah – sklepanje kolektivne pogodbe – narava kolektivne pogodbe – poseg v pridobljene pravice
Tisti javni uslužbenci, na katere se nanaša ta spor (člani določenega sindikata), so upravičeni do odprave nesorazmerij v osnovnih plačah za čas od 1.10.2010 do 31. 5. 2012, saj so kot upravičenci iz normativnega dela Aneksa št. 2 h KPJS že pridobili pravico do izplačila višje plače iz naslova odprave tretje četrtine nesorazmerij. Aneks št. 4 h KPJS jim te pravice po tem, ko je začela v celoti pravno učinkovati (z Aneksom št. 2 h KPJS), ni mogel več vzeti. Določba Aneksa št. 2 glede odprave tretje četrtine nesorazmerij je že v celoti pravno učinkovala. Aneks št. 4 h KPJS je torej posegel v že pridobljene pravice javnih uslužbencev do odprave in realizacijo odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah. Ta aneks je namreč začel veljati že po prej določenem roku za odpravo in izplačilo tretje četrtine nesorazmerij, zato kasnejša in naknadna določitev plač javnih uslužbencev, ko so že pridobili pravico do odprave nesorazmerij za tretjo četrtino, ni bila v skladu z določbo drugega odstavka 155. člena Ustave RS.
pogodba o najemu poslovnih prostorov za določen čas - enostranska odpoved najemne pogodbe – odpoved najemne pogodbe za poslovne prostore
Pogodbe o najemu poslovnih prostorov, sklenjene za določen čas, ni mogoče enostransko odpovedati pred potekom tega časa. Tako izhaja iz ureditve 332. člena OZ, ki določa, da trajno dolžniško razmerje z določenim rokom trajanja preneha, ko poteče rok, razen če pogodba ali zakon določa, da je po tem roku dolžniško razmerje podaljšano za nedoločen čas, če ni pravočasno odpovedano. Navedeno pomeni, da se stranki torej lahko vnaprej dogovorita, da tisto razmerje, ki je bilo sklenjeno za določen čas, teče še naprej za nedoločen čas, če ni ob terminu, ki sta ga določili ali na drug način pravočasno odpovedano.
Podlaga za uveljavitev odškodninskega zahtevka zoper toženca zaradi kršitve najemne pogodbe so lahko le poškodbe, ki presegajo (pogodbeno dogovorjeno) normalno rabo nepremičnine.
Stroj ni nevarna stvar, če je mogoče preprečiti nevarnost ob ustrezni organizaciji delovnega procesa in izvajanju varstvenih ukrepov.
Presoja obstoja krivdne odgovornosti zavarovanke tožene stranke je odvisna od vprašanja, ali je bil pomivalni stroj (star 40 let) ustrezno in redno vzdrževan, kar je dokazno breme tožene stranke.