odhod z otrokom v tujino brez soglasja drugega starša – stiki pod nadzorom drugega starša brez časovne omejitve – časovne meje pravnomočnosti – pritožbena obravnava
Časovno neomejena omejitev stikov tako, da se ti izvajajo pod nadzorom otrokovega očeta (tožnika) in CSD, ob ugotovitvi izvedenke, da sta oba od staršev enako primerna za vzgojo in varstvo dečka, zato ker je mati v preteklosti zanemarila otrokovo potrebo po očetu in otroka odpeljala v tujino, prestavlja kazen za to ravnanje. To pa ne more biti osnova za odločitev o stikih, ki naj spoštuje največjo korist otroka.
Tožeča stranka se je v okviru trditvenega gradiva glede vrste, števila ur in cene opravljenih del ter porabljenega materiala povsem upravičeno (zaradi številčnosti posameznih postavk in v izogib nepotrebnemu ponavljanju) izrecno sklicevala na račun z dne 3.9.2012 in račun z dne 24.9.2012, specifikacijo materiala in storitev, oziroma spisek porabljenega materiala in spisek opravljenih ur, pri čemer je vse te pisne dokumente tudi predložila v sodni spis. Toženec je vlogo tožeče stranke z listinskim gradivom prejel, pri čemer pa v postopku na prvi stopnji sploh ni konkretno ugovarjal, da tožeča stranka v zvezi z opravljenim delom sploh ni podala konkretnih navedb. Zaradi tega je sodišče prve stopnje omenjeno listinsko gradivo povsem upravičeno upoštevalo kot del pravočasne trditvene podlage tožbe.
stroški postopka – nagrada odvetnika – nagrada za posel – predpravdni odškodninski zahtevek
Tožnik je pred pravdo na zavarovalnico naslovil odškodninski zahtevek, kar ob upoštevanju večinskega stališča sodne takse predstavlja potreben strošek, ki je nastal v zvezi s pravdo.
Položaj t.i. sosporniškega intevenienta po 202. členu ZPP ima oseba, ki bi, če bi sama nastopala kot stranka v pravdi, bila enotni sospornik s stranko, ki se ji pridruži v pravdi.
Če je bilo o predhodnem vprašanju na matičnem področju odločeno z učinki pravnomočnosti, ni mogoče zahtevati prekinitve postopka, tudi če je bilo proti pravnomočni odločbi o predhodnem vprašanju vloženo izredno pravno sredstvo.
ZFPPIPP člen 261, 261/1. OZ člen 59, 261, 261/1, 319, 349, 349/1.
pridržna pravica - najemno razmerje
Čeprav si je tožeča stranka (po njenih navedbah v mesecu septembru 2010) v skladu z določbo prvega odstavka 261. člena OZ pridržala sporne opaže, ki jih je dotlej imela v posesti in najemu (najemodajalec je bila tožena stranka), pa to samo po sebi še ne pomeni, da je zaradi tega tedaj najemno razmerje med pravdnima strankama (in s tem dolžnost plačila najemnine za najete opaže v obdobju od junija 2010 do junija 2011) prenehalo veljati. Pravica do pridržanja premičnih stvari je namreč le sredstvo zavarovanja, ki ga enostransko uveljavlja upnik zapadle terjatve.
bolniški stalež - stroški priče - kilometrina - izgubljen zaslužek
Priči v skladu z 2. odstavkom 173. člena ZUJF pripada 18 % cene bencina za prevožen kilometer, kar na dan pričanja (4. 5. 2016) pomeni 0,21 EUR za prevoženi kilometer oziroma za 150 kilometrov 31,50 EUR.
zdravljenje v tujini - izčrpane možnosti zdravljenja - čakalna doba
Za ugoditev pravici do zdravljenja v tujini je treba najprej izčrpati vse instance zdravljenja v Sloveniji, šele nato se zavarovanca napoti na zdravljenje v tujino. Ker je bilo enak operativni poseg, kot ga je tožnik opravil na kliniki v Nemčiji, mogoče opraviti tudi v Sloveniji, možnosti zdravljenja niso bile izčrpane. Poleg tega čakalna doba za operacijo ni bila predolga. Toženec je zato povračilo stroškov zdravljenja utemeljeno zavrnil.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – poslovodna oseba – direktor – individualna pogodba o zaposlitvi - odpoved pogodbe o zaposlitvi – prenehanje delovnega razmerja
Z odpoklicem tožnika oziroma njegovo predčasno razrešitvijo s funkcije direktorja je prenehala tudi pogodba o zaposlitvi. Iz pogodbe o zaposlitvi izhaja, da tožniku pogodba o zaposlitvi preneha in se ne nadaljuje, ne glede na razlog za odpoklic, še manj pa, da bi se delovno razmerje nadaljevalo, kljub odpoklicu zaradi izrečene nezaupnice iz krivdnih razlogov. Ker tega sodišča prve stopnje pri odločitvi ni upoštevalo, ni pravilno in popolno ugotovilo dejanskega stanja, kar je razlog za razveljavitev izpodbijane odločitve glede zakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi.
V primeru avtomatičnega prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi in s tem delovnega razmerja s predčasno razrešitvijo tožnika s položaja direktorja toženi stranki ni bilo potrebno podati odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ker je ta prenehala že na podlagi predčasnega odpoklica, na podlagi pooblastila iz 72. člena ZDR. Pri tem ni bistveno, da je tožena stranka ob samem odpoklicu zmotno mislila, da je tožniku treba podati še odpoved pogodbe o zaposlitvi.
denarna socialna pomoč - vrnitev neupravičeno prejetih javnih sredstev
Tožnik oziroma njegova družina je prejemala denarno socialno pomoč. Zaradi spremembe statusa učenca v dijaka je bila ugotovljena sprememba okoliščin, zaradi katere bilo o denarni socialni pomoči na novo odločeno tako, da je bila priznana denarna socialna pomoč v nižjem znesku in je razliko tožnik dolžan vrniti. Ob spremembi okoliščin je bila tožnikova hči polnoletna oseba, ki se je redno šolala in še ni dopolnila 26 let starosti. Ker jo je tožnik dolžan preživljati, je bila v predsodnem upravnem postopku utemeljeno šteta med družinske člane in je ni mogoče šteti kot samske osebe, čeprav je (po datumu nastanka spremenjenih okoliščin) prijavila samsko gospodinjstvo in z mamo sklenila sporazum o preživnini v obliki notarskega zapisa. Po 4. odstavku 10. člena ZUPJS, ki se uporablja od 1. 1. 2014, se ne glede na sporazum o preživljanju, ki ga imajo otroci, ki so jih vlagatelj ali njegov zakonec dolžni preživljati po zakonu, sklenjenega z obema staršema ali z enim od staršev, če je drugi umrl, ali je neznan, pri ugotavljanju materialnega položaja, upoštevajo člani družine, s katerimi otrok živi.
Nova ali prevzemna družba je univerzalni pravni naslednik, toda le v zvezi z dodeljenim premoženjem (2. stavek šestega odstavka 623. člena ZGD-1). Pravna posledica delitve je torej sicer vesoljno (univerzalno) pravno nasledstvo, toda to nasledstvo je le delno: omejeno je namreč na dodeljeni del premoženja. Pravna naslednica lahko torej z uspehom uveljavlja svoj zahtevek le, če trdi in dokaže svoje pravno nasledstvo. Svoj zahtevek mora torej opreti na šesti odstavek 623. člena ZGD-1, ki je edini pravni temelj za pripis premoženja pravnemu nasledniku. Terjatev pravnih naslednic se niti ne more opirati na 393. in 406. člen in nasl. OZ, saj te določbe zgolj urejajo razdelitev v notranjem razmerju, ne pa tudi pravnega nasledstva.
Tožeča stranka je dne 18. 1. 2016 sodišču posredovala prošnjo za podaljšanje roka za predložitev dokumentacije v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja tožnika, ker je ni uspela pridobiti v danem roku. Sodišče prve stopnje je tožniku rok podaljšalo za 15 dni, zato tožnik s pripravljalno vlogo z dne 25. 1. 2015 oziroma z navedbami in dokaznimi predlogi iz navedene pripravljalne vloge ni prekludiran.
smrt stranke med postopkom - terjatev iz naslova nepremoženjske škode - podeljive pravice - prehod terjatve na dediče - zavrženje tožbe
Ker je Ustavno sodišče 184. člen OZ razveljavilo in ker še ni bilo o razmerju med pravdnima strankama pravnomočno odločeno do sprejetja odločbe Ustavnega sodišča, je pritožbeno sodišče razveljavilo sklep o zavrženju tožbe, ki je temeljil na sedaj razveljavljeni odločbi OZ, in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
OZ člen 239, 352, 352/1, 352/3, 633, 633/1, 634, 634/1, 635, 635/1, 637, 637/2, 639, 639/5.
projektantska pogodba - škoda zaradi zaupanja - predpostavke odgovornosti za stvarne napake - pravočasno obvestilo o napaki - pravočasnost vložitve zahtevka - prekluzija - delna neizpolnitev - opustitev sodelovalne in pojasnilne dolžnosti - poslovna odškodninska odgovornost
V obravnavanem primeru gre namreč za uveljavljanje t.i. škode zaradi zaupanja. Za takšno vrsto škode gre v primeru, ko eni pogodbeni stranki (v tem primeru naročniku) le-ta nastane kot posledica njenih premoženjsko pravnih razpolaganj (v konkretnem primeru v zvezi z izvajanjem gradnje na podlagi izdelane projektne dokumentacije), opravljenih na temelju zaupanja, da stvar oz. opravljeno delo (izdelana PZI dokumentacija) nima napak. Ustaljeno stališče sodne prakse je, da obstaja odgovornost za škodo zaradi zaupanja samo, če so izpolnjene predpostavke odgovornosti za stvarne napake.
imenovanje posebnega revizorja - odločanje o predlogu na skupščini - istovetnost predloga - konkretizacija poslov
Ker predlagatelja v skladu s prvim odstavkom 318. člena ZGD-1 nista opredelila poslov in postopkov (za konkretizacijo poslov ne zadošča dikcija, da se pregledajo vsi posli med določenimi družbami za obdobje petih let, ki naj bi bili predmet revidiranja), sodišče prve stopnje ni moglo presojati pogojev za imenovanje posebnega revizorja iz drugega odstavka citiranega člena. Presojo, ali predlagatelj v zadostni meri (na stopnji dvoma, kot zadnji stopnji materialne resnice, pri katerem so razlogi, ki so v prid obstoju določenega dejstva, v ravnovesju z razlogi v prid neobstoju tega dejstva) izkazal vzrok za domnevo, da je prišlo pri vodenju konkretnih postopkov in poslov s strani poslovodstva družbe (nasprotnega udeleženca) do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta, namreč (lahko) opravi (le), če so posli in postopki ustrezno (datumsko - da je naveden vsaj okviren čas sklenitve poslov, in vsebinsko) definirani. Ker tega predlagatelja nista, storila, tudi njune trditve smeri izkazane domneve ne zadoščajo.
zahteva za sodno varstvo - umik zahteve za sodno varstvo - domneva umika zahteve za sodno varstvo - izostanek z naroka - dokazila za izostanek
Sodišče prve stopnje je na podlagi storilčeve prošnje za prestavitev naroka in priloženih listin utemeljeno zaključilo, da storilec ni dokazal, da se naroka za zaslišanje ni udeležil zaradi neodložljive službene obveznosti in tudi ne, da je do poslovnega sestanka v Belgiji sploh prišlo.
povrnitev gmotne škode - podlaga odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - izgubljeni zaslužek - Parkinsonova bolezen
Tožnik je upravičen le do odškodnine zaradi izgube dohodka za čas, za katerega je do poslabšanja zdravja in zmanjšanja dohodka prišlo prej, kot bi prišlo ob rednem razvoju Parkinsonove bolezni.
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo – rok za podajo odpovedi
Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da je tožena stranka (oziroma njen zakoniti zastopnik) vedela za ravnanje tožnice že več kot 30 dni pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, zato je zmotno zaključilo, da je odpoved prepozna. ZDR-1 v 109. členu namreč določa, da mora izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi pogodbena stranka podati najkasneje v šestih mesecih od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga. V primeru krivdnega ravnanja, ki ima znake kaznivega dejanja, pogodbena stranka lahko odpove pogodbo o zaposlitvi v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in storilca ves čas, ko je možen kazenski pregon.
USTAVNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086181
URS člen 27. KZ člen 112, 112/1, 261, 261/1, 261/3. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-3, 370, 370/1, 370/1-3, 372, 372-4, 402, 402/5.
zloraba uradnega položaja ali pravic – ugovor zoper obtožnico – ustavitev kazenskega postopka – relativno zastaranje kazenskega pregona – pretrganje zastaranja – storitev istovrstnih kaznivih dejanj – domneva nedolžnosti – pravnomočna obtožnica – pravnomočna sodba – pritožba zoper sklep – meje preizkusa sodišča druge stopnje – okvir pritožbenih navedb
Sodišče druge stopnje izpodbijani sklep presoja izključno v okviru pritožbenih navedb. Ker državna tožilka nosilnih razlogov sklepa z ničemer vsebinsko ne izpodbija, s pritožbo ne more uspeti.