STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0078096
SPZ člen 37, 65, 66, 66/1, 67, 67/2, 67/5, 68, 105, 105/1. OZ člen 190 ,197.
solastnina – solastniški delež – določitev solastniškega deleža – solastniški delež vpisan v zemljiško knjigo – obogatitev – pogodba o upravljanju – stroški obratovanja – stroški upravljanja – nastanek etažne lastnine – določitev upravitelja – posel izrednega upravljanja – določitev ključa delitve – plačevanje stroškov s strani tretjega – neupravičena obogatitev
Oblikovanje posesti tako, da imajo nad pravno nesamostojnimi deli nepremičnine izključno posest posamezni solastniki, je zgolj ena od možnih oblik izvrševanja pravice do posesti, v praksi pa je nemara celo najpogostejša. Vsekakor pa takšna oblika izvrševanja posesti še ne pomeni, da je nastala etažna lastnina.
Iz drugega odstavka 67. člena SPZ je mogoče sklepati, da je imel SPZ v mislih predvsem vrednost stvari ali delov stvari kot merilo, ki se ga naj ga upošteva v zvezi s solastnino. Prav tako je mogoče višino solastniških deležev na ostalih, funkcionalno povezanih, vendar nepozidanih parcelah, pripisati različnim okoliščinam.
Solastninskega deleža na prostoru ni mogoče določiti, če ima solastnik v posesti več prostorov. Sodišče je vezano na solastninski delež, kot je vpisan v zemljiški knjigi.
Poleg tega pa je poskušala vzpostaviti merila za delitev stroškov, ki so bila drugačna kot je zakonsko pravilo, namreč delitev bremen po solastniških deležih. Za odstopanje od teh meril je pač potrebno soglasje vseh in ne zgolj večinska odločitev, že zaradi varovanja koristi manjšinskih solastnikov.
Če je tožeča stranka plačevala stvari in storitve tretjim, te pa so bile namenjene obratovanju zgradbe v solastnini, je prišlo do obogatitve solastnikov na račun tožeče stranke. Če za takšno ravnanje tožeče stranke ni bilo pravnega temelja, je pravni temelj za zahtevke tožeče stranke torej vseeno lahko le 190. člen OZ, čeprav tožeča stranka ni bila upravnik (ali „upravitelj“) zgradbe.
DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0085935
ZZZDR člen 64, 65, 123. ZMZPP člen 37. ZPP člen 412, 412/2.
razveza zakonske zveze – sporazumna razveza – predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze – sodna poravnava – določitev preživnine – standard obrazložitve
Sodno poravnavo je sodišče dovolilo, ker je na podlagi nespornih navedb, listinske dokumentacije in mnenja centra za socialno delo ugotovilo, da je v skladu z otrokovim interesom. Takšna obrazložitev je v primerih, ko starša skleneta sodno poravnavo, povsem ustrezna. Širša in obsežnejša obrazložitev, za katero se zavzema pritožba, je potrebna, ko med strankama ne pride do mirne rešitve spora.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – obrazloženost sklepa – vsebinsko prazna obrazložitev – kršitev ustavne pravice do pritožbe
Pritožbeno sodišče soglaša s pritožnikom, da je obrazložitev izpodbijanega sklepa tako skopa, da ga ne more preizkusiti. Iz izpodbijanega sklepa tako niso jasni razlogi, zakaj bi bila rešitev v zadevi I Pg 514/2015 predhodno vprašanje za odločanje v predmetni zadevi. Obrazložitev sklepa je v tem smislu vsebinsko prazna.
Ustavno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da je obveznost ustrezne obrazložitve sodne odločbe namenjena tudi zagotovitvi učinkovitosti pravice do pritožbe. Če je obrazložitev pomanjkljiva, je lahko zagotovljeno pravno sredstvo le navidezno. Pravica do pravnega sredstva pa je zagotovljena le, če je izpodbijana odločba obrazložena do te mere, da lahko pritožnik izpodbija vsebinske razloge odločitve. To pa pomeni, da mora biti tako konkretizirana, da omogoča presojo njene pravne pravilnosti. Teh kriterijev pa izpodbijani sklep ne izpolnjuje.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da aktivna legitimacija tožeče stranke, glede na to, da ni zahtevala plačila na poseben račun rezervnega sklada, ni podana.
Zemljiškoknjižno sodišče je moralo, ko je izvedlo vpis odločbe, ki je bila izdana po določbah ZVEtL, na podlagi tretjega odstavka 81. člena ZZK-1 odločiti tudi o izbrisu vseh (kasnejših) vpisov iz tretjega odstavka 80. člena zakona. Zato so pritožbene navedbe o izvrševanju javne službe služnostnega upravičenca neutemeljene.
Toženec ne more biti odškodninsko odgovoren zgolj zato, ker ni uspel s tožbo na ugotovitev izključne lastninske pravice na sporni nepremičnini.
Če je toženec želel preprečiti vnovčenje vknjiženih hipotek na sporni nepremičnini, je moral terjatve plačati, z izvensodno poravnavo pa je dosegel njihovo plačilo v nižjem znesku. Stališče, da plačilo v situaciji grozeče realizacije hipoteke v izvršbi ne predstavlja plačila v izogib sili, je prestrogo in materialnopravno napačno. Za takšno plačilo namreč ni mogoče reči, da prestavlja svobodno privolitev v plačilo tujega dolga.
odškodninska odgovornost – oškodovanec z osteoporozo – masaža – zlom rebra – protipravnost ravnanja – pravična denarna odškodnina – vzročna zveza – dokazovanje – dokazni standard
Dokazni standard popolnega prepričanja pri dokazovanju vzročne zveze je v sodni praksi presežen. Če so v postopku razpoložljivi dokazi izčrpani in se mozaik sestavi v logično celoto tako, da je dejstvo pretežno verjetno, potem je prav, da se ga povzame v dejansko podlago sodbe.
motenje posesti – protipravnost – zadnje stanje posesti – razlogi sklepa – pravica do posesti – posestno varstvo
Prvo sodišče se je po nepotrebnem ukvarjalo z vprašanjem poteka meje, vpliva izdelane fasade in z ugotavljanjem oddaljenosti kovinske ograje od objektov pravdnih strank. V motenjskih sporih so tovrstna vprašanja povsem irelevantna, saj daje sodišče varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje, medtem ko se pravica do posesti – in ravno s tem se je ukvarjalo sodišče – v motenjskih pravdah ne upošteva.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - predlog za ponovno ugotovitev vrednosti
Določba četrtega odstavka 178. člena ZIZ nalaga stranki, da v predlogu za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine verjetno izkaže, da se je vrednost nepremičnine od prejšnje ugotovitve vrednosti pa do dneva prodaje precej spremenila in v primeru, ko se stranka v takšnem predlogu sklicuje na novo predloženo cenilno mnenje, je dolžnost sodišča, da opravi primerjavo z mnenjem, na podlagi katerega je ugotovilo vrednost nepremičnine s pravnomočnim sklepom o ugotovitvi vrednosti nepremičnine.
končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom – ovire za končanje postopka – odškodninska tožba proti članom uprave – preizkus terjatev – hitrost postopka
Odškodninski zahtevek po 42. členu ZFPPIPP je upravičen uveljavljati vsak upnik, ki je v skladu z ZFPPIPP upravičen opravljati procesna dejanja v stečajnem postopku nad družbo, v svojem imenu in na račun družbe kot stečajnega dolžnika.
Ker upnik tožbe ni vložil, se je sodišče prve stopnje pri obravnavi in zavrnitvi upnikovega ugovora zoper sklep o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom, v okoliščinah konkretnega primera (niti upravitelj niti noben upnik tožbe po petem odstavku 44. člena ZFPPIPP ni vložil niti leto in pol po začetku stečajnega postopka) pravilno oprlo na načelo hitrosti postopka.
Sodišče prve stopnje je ugovor zoper sklep o končanju stečajnega postopka materialnopravno pravilno zavrnilo, posledično pa pritožnik tudi neutemeljeno uveljavlja kršitve določb ZFPPIPP o preizkusu terjatev, saj preizkus terjatev, tudi če bi ga sodišče izvedlo, ne bi vplival na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa.
motenje posesti – več motilnih ravnanj – združitev pravd – nadaljevano motilno ravnanje – rok za vložitev tožbe – prekluzivni rok
Pri nadaljevanem motilnem dejanju teče rok za vložitev tožbe, odkar je tožnik izvedel za prvo ravnanje in tistega, ki je motil posest. V skladu z 32. členom SPZ pravočasno vložena tožba za prvo motilno ravnanje zajema tudi nadaljnja motilna ravnanja. Vendar pa v obravnavani zadevi ne gre za takšno situacijo.
skupna hipoteka - vpis zaznambe neposredne izvršljivosti le pri nekaterih nepremičninah - ustrezna vsebina predloga
V predmetni zadevi je predlagatelj želel doseči vpis zaznambe neposredne izvršljivosti le pri nekaterih nepremičninah, na katerih je vpisana skupna hipoteka. V materialnopravnem pogledu ni videti ovire za zaznambo neposredne izvršljivosti le pri nekaterih parcelah. Vendar to pomeni, da ni več mogoče govoriti o isti izvedeni pravici pri vseh nepremičninah (pri hipoteki na eni od nepremičnin ni hkrati dogovorjena tudi neposredna izvršljivost, pri ostalih pa je). Da bi vpis dosegli, je treba vložiti ustrezen predlog. Ker sodišče ne more samo dopolnjevati predlogov, je bil predlog pravilno zavrnjen. Odločilno pri tem je, da ustrezne obrazce predlagatelj ima na razpolago in jih ni uporabil.
darilna pogodba - poslovna sposobnost - pristnost podpisa - dokazni predlog - dokazovanje z izvedencem grafologom - grafolog - stanje nerazsodnosti
Pritožba z izpostavljanjem posameznih zapisov v medicinski dokumentaciji in še to iz obdobja precej pred sklenitvijo obravnavne pogodbe oz. po sklenitvi te pogodbe, ne more omajati prepričljivega zaključka sodišča o neokrnjeni poslovni volji darovalca v času sklenitve pogodbe oz. prepričati pritožbenega sodišča, da je bil darovalec ravno v času podpisa darilne pogodbe v stanju nerazsodnosti. Za odločitev v tej zadevi, pa je pomembno le darovalčevo psihično stanje v času podpisa darilne pogodbe.
Kot izhaja iz razlogov izpodbijane sodbe je bila obravnavana darilna pogodba predmet sodne overitve, saj vsebuje na zadnji strani overitveno klavzulo. Glede na dejstvo, da je podpise overil pristojni organ, ki mu med postopkom na prvi stopnji tožnika nista očitala nobenih nepravilnosti pri overjanju ali zatrjevala kaj drugega, kar bi korektnost tega opravila postavilo pod vprašaj, zgolj s trditvijo o ponarejenem podpisu enega od pogodbenikov in predlaganim dokazom (postavitev izvedenca grafologa) tožnika ne bi mogla ovreči pristnosti pogodbe.
Zaključek o večji verjetnosti tožnikove trditve o sklenitvi posojilne pogodbe temelji na vsebini dveh listin, ki sta povezani s spornim poslom in ki sta ju podpisali obe pravdni stranki. Iz obeh listin izhaja posojilna podlaga posla.
vknjižba lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu - vsebina predloga za vpis lastninske pravice
Zaznamba vrstnega reda pridobitve lastninske pravice varuje vrstni red vknjižbe ter je njen osnovni namen ta, da bo pridobitelj pridobil lastninsko pravico v zaznamovanem vrstnem redu, torej tako pravico, kot bi jo pridobil, če bi se vpisal kot lastnik takrat, ko je predlagal zaznambo, npr. brez novih obremenitev (hipoteka,...). Vpisi, ki so začeli učinkovati po trenutku učinkovanja zaznambe, so namreč pogojne narave, učinkujejo pod razveznim pogojem (68. člen in naslednji členi ZZK-1). Ko predlagatelj vloži predlog za vpis lastninske pravice, mora, če želi doseči vpis v zaznamovanem vrstnem redu, podati tudi izrecen zahtevek za vpis v zaznamovanem vrstnem redu. Predlagatelj, ko je predlagal vknjižbo pridobitve lastninske pravice, ni predlagal te vknjižbe v zaznamovanem vrstnem redu (prim. 74. člen ZZK-1), zato je sodišče prve stopnje v predhodnem postopku vpisalo lastninsko pravico z učinkom na dan vložitve predloga. Ni pa mogoče, tega tudi zakon ne predvideva, ko se torej ne predlaga vknjižba (oz. je že opravljena) samostojno, kot želi sedaj doseči predlagatelj, predlagati "vpis" v vrstnem redu zaznambe oziroma spremeniti časa učinkovanja vpisa s sklicevanjem na zaznamovan vrstni red.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085902
OZ člen 134, 134/2, 179. ZPP člen 214, 214/2.
povrnitev nepremoženjske škode – kršitev osebnostnih pravic – zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic – snemanje – odstranitev kamer – pravica do zasebnosti – poseg v zasebnost – prenehanje vznemirjanja
Dokazno breme, da škode ni, je na toženi stranki. Toženca obstoja škode nista zanikala. V odgovoru na tožbo, ki je tudi njuna edina vloga, glede nastale škode navajata le, da „kamera v kopalnici ni v funkciji snemanja, opisi in navedbe o skrivanju v kopalnici in zunaj nje, so netočni in brezpredmetni“. Citirano nedvomno ne zanika obstoja škode. Tudi, če bi jo, se nanaša le na kopalnico.
OZ člen 133, 133/1, 133/3, 133/4, 352, 365. SPZ člen 219, 219/1.
odškodnina – plinovod – optični kabel – škoda pri opravljanju splošno koristne dejavnosti – izgubljeni dohodek – škoda, ki presega običajne meje – služnost v javno korist – obzirno izvrševanje služnosti – zastaranje odškodninskega zahtevka – pretrganje zastaranja
Za pretrganje zastaranja je bistveno upnikovo dejanje zoper dolžnika z namenom ugotovitve, zavarovanja ali izterjave terjatve, opravljeno pred sodiščem, ni pa pomembno, ali je bilo to dejanje tudi popolno v smislu zahtev pravdnega postopka. Pritožnik utemeljeno uveljavlja, da je bilo zastaranje pretrgano s prvo vlogo v nepravdnem postopku, v katerem je tožnik (tedaj predlagatelj) opredelil toženčevo škodno ravnanje (ki je v nepravdnem postopku nastopal kot nasprotni udeleženec) in v čem se škoda kaže. S kasnejšimi navedbami v nepravdnem postopku in – po nadaljevanju obravnavanja dela predloga v pravdnem postopku – dopolnitev tožbe v skladu z zahtevami ZPP je tožnik ostal v okviru škodnega ravnanja, ki ga je zatrjeval že v prvotnem predlogu.
V primeru pogodbe o dosmrtnem preživljanju gre za vzajemne dajatve in aleotornost, česar pa v primeru sporne darilne pogodbe ni. Res, da sporna pogodba vsebuje določene zaveze toženca, a od izpolnjevanja le-teh ni odvisna veljavnost darilne pogodbe, saj so zaveze toženca nedefinirane in ohlapne, pa tudi izrecna določba o preklicu pogodbe zaradi stiske se izrecno sklicuje na člen 539 OZ. Zaveza po svojih najboljših močeh ni jasna zaveza in v primeru odplačne pogodbe ne predstavlja jasne zaveze ter vsled tega ne gre za odplačnost, kar velja tudi za obveznost do tožnice.
ZIKS člen 145a. ZDen člen 44. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 4, 5. ZIOOZP člen 3, 3/5.
vrnitev zaplenjenega premoženja – vrednost podržavljenega premoženja – dokazovanje – dejansko stanje – verodostojne listine – cenitev – zamudne obresti
Zapisniško ugotovljena vrednost stari oz. premoženja ob podržavljenju je izpodbojna, a le na način, ki ga določa 5. člen Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja. Ugotavljanje vrednosti z izvedencem oz. mimo Navodila bi bilo materialnopravno zmotno.