načelo vrstnega reda odločanja o vpisih - zaznamba izvršbe - izbris zaznambe izvršbe
Okoliščina, da je pritožnik uspel s svojim ugovorom v izvršilnem postopku ne vpliva na pravilnost odločitve. Zemljiškoknjižno sodišče namreč odloča o vpisih v skladu z načelom vrstnega reda. Izbris zaznambe izvršbe bo lahko opravilo šele tedaj, ko bo prejelo obvestilo izvršilnega sodišča, da je bil sklep o izvršbi razveljavljen, obvestilu pa bo moral biti sklep priložen.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – sklepčnost tožbe – ugotovitev lastninske pravice
Nesklepčnost tožbe je podana, če tožeča stranka navede v tožbi dejstva, ki se ne ujemajo s tožbenim predlogom. Tožnik je v tožbeni trditveni podlagi navajal, da je sporne nepremičnine kupil od toženčevih pravnih prednikov že sredi 80-ih let prejšnjega stoletja in jih vse od leta 1986 dalje kontinuirano koristil ter jih kot dobroverni lastniški posestnik imel v posesti. Vse davčne obveznosti je poravnal pri davčnem uradu. Ker je tožnik zatrjeval, da je sporne parcele pridobil na podlagi priposestvovanja, torej na originaren način, je pravilno tudi uveljavljal sodno varstvo z ugotovitveno tožbo.
odtujitev stvari med pravdo - vstop v pravdo - vstop nove stranke namesto stare stranke - privolitev - prilagoditev tožbenega zahtevka - relevančna teorija
V pravdo lahko vstopi pridobitelj pravice. Vstop v pravdo je mogoč le tako, da nova stranka stopi namesto stare stranke, ne poleg nje.
V primeru v času pravde opravljene odsvojitve v pravdi uveljavljane pravice se je treba držati relevančne teorije.
V skladu z relevančno teorijo mora tožeča stranka zahtevek prilagoditi, sicer bo njen zahtevek zavrnjen. Če v pravdi ostane nekdanji upnik, potem ni več upravičenec on, temveč že novi upnik. Uveljavljati ga ne more več kot upnik, saj to ni več. Zahtevek je torej treba spremeniti iz tega razloga. Če pa postane tožnik novi upnik, pa nima materialnopravnega temelja za to, da bi zahteval terjatev v korist nekdanjega (starega) upnika. To ne more ostati brez posledic za sam zahtevek, ki ga je potrebno spremeniti iz tega razloga.
ZIKS člen 145a. ZDen člen 44. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 4, 5. ZIOOZP člen 3, 3/5.
vrnitev zaplenjenega premoženja – vrednost podržavljenega premoženja – dokazovanje – dejansko stanje – verodostojne listine – cenitev – zamudne obresti
Zapisniško ugotovljena vrednost stari oz. premoženja ob podržavljenju je izpodbojna, a le na način, ki ga določa 5. člen Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja. Ugotavljanje vrednosti z izvedencem oz. mimo Navodila bi bilo materialnopravno zmotno.
Glede obstoja terjatve se v postopkih izdaje začasne odredbe zahteva dokazni standard verjetnosti, ki je izkazan takrat, kadar več razlogov govori v prid nekega zaključka od tistih, ki kažejo na nasprotno.
darilna pogodba - poslovna sposobnost - pristnost podpisa - dokazni predlog - dokazovanje z izvedencem grafologom - grafolog - stanje nerazsodnosti
Pritožba z izpostavljanjem posameznih zapisov v medicinski dokumentaciji in še to iz obdobja precej pred sklenitvijo obravnavne pogodbe oz. po sklenitvi te pogodbe, ne more omajati prepričljivega zaključka sodišča o neokrnjeni poslovni volji darovalca v času sklenitve pogodbe oz. prepričati pritožbenega sodišča, da je bil darovalec ravno v času podpisa darilne pogodbe v stanju nerazsodnosti. Za odločitev v tej zadevi, pa je pomembno le darovalčevo psihično stanje v času podpisa darilne pogodbe.
Kot izhaja iz razlogov izpodbijane sodbe je bila obravnavana darilna pogodba predmet sodne overitve, saj vsebuje na zadnji strani overitveno klavzulo. Glede na dejstvo, da je podpise overil pristojni organ, ki mu med postopkom na prvi stopnji tožnika nista očitala nobenih nepravilnosti pri overjanju ali zatrjevala kaj drugega, kar bi korektnost tega opravila postavilo pod vprašaj, zgolj s trditvijo o ponarejenem podpisu enega od pogodbenikov in predlaganim dokazom (postavitev izvedenca grafologa) tožnika ne bi mogla ovreči pristnosti pogodbe.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - predlog za ponovno ugotovitev vrednosti
Določba četrtega odstavka 178. člena ZIZ nalaga stranki, da v predlogu za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine verjetno izkaže, da se je vrednost nepremičnine od prejšnje ugotovitve vrednosti pa do dneva prodaje precej spremenila in v primeru, ko se stranka v takšnem predlogu sklicuje na novo predloženo cenilno mnenje, je dolžnost sodišča, da opravi primerjavo z mnenjem, na podlagi katerega je ugotovilo vrednost nepremičnine s pravnomočnim sklepom o ugotovitvi vrednosti nepremičnine.
poprava pomotnega vpisa - načelo vrstnega reda odločanja
Ker je bil postopek pomotnega vpisa začet dan kasneje, ima postopek vpisa hipoteke in zaznambe izvršbe prednost oziroma učinkuje že z dnevom začetka postopka. Tudi za postopek popravljanja pomotnega vpisa velja načelo vrstnega reda odločanja o vpisih, upoštevajoč začetek postopka in zemljiškoknjižno stanje v trenutku začetka postopka.
ZDen člen 72, 72/2. ZPP člen 7, 154, 154/2, 165, 165/2, 212.
plačilo nadomestila zaradi nemožnosti uporabe – višina nadomestila – nečista denarna terjatev – izvedensko mnenje – dejansko stanje – stroški postopka – prepoved reformatio in peius
Pri odmeri nadomestila iz drugega odstavka 72. člena ZDen, ko se korist ugotavlja s pomočjo tržnih najemnin, to pomeni, da se vrednost tržnih najemnin ugotavlja po razmerah oziroma cenah, kakršne so v času sojenja (to je odločitve na prvi stopnji oziroma izdelave izvedeniškega mnenja). Enako kot tega ni mogoče enačiti z višino najemnine v času od uveljavitve ZDen do pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji in njeno valorizacijo na čas sojenja (kar je Vrhovno sodišče že presojalo), tega ni mogoče enačiti niti z višino najemnine v času ob zaključku prvega sojenja, ko so bile razmere na nepremičninskem trgu za tožnike najbolj ugodne. Čas sojenja v konkretni zadevi je čas (zadnjega) zaključka postopka na prvi stopnji. Sodišče prve stopnje je to tudi pravilno upoštevalo. Sam potek časa in dejstvo, da so se cene najema po zaključku prvega sojenja znižale, zato na odločitev ne moreta vplivati.
Odločilna je sodba kot logična celota, saj če ji manjka kateri od temeljnih logičnih elementov, ni miselne povezave med njeno podlago in izrekom. Po stališču pritožbenega sodišča izpodbijani sodbi ni mogoče očitati, da ne bi bila logična celota, saj vsebuje vse odločilne razloge glede na pravno odločilno trditev tožeče stranke, da je med sedaj pravdnima strankam sklenjena poravnava nična. Izpodbijana sodba ima razloge, tako da jo je možno preizkusiti, pri tem pa sodišče prve stopnje ni vezano na posebne, vnaprej opredeljene zakonske okvire, kako morajo razlogi biti podani, temveč je odločilno, da sodba ima razloge. Če je pri tem sodišče prve stopnje uporabilo metodo, da je kot svoje razloge štelo navedbe tožene stranke, to ne pomeni, da bi spregledalo navedbe tožeče stranke, pač pa, da je štelo argumente tožene stranke za tako prepričljive, da jih je vzelo v razloge sodbe kot odločilne. Poravnava je dvostranski pravni posel (pogodba) o spremembi spornega ali negotovega pravnega razmerja. Pogodbo o poravnavi je mogoče skleniti le, če pred tem med strankama obstoji sporno ali negotovo pravno razmerje. Podlaga (razlog) poravnave je v odpravi spora ali negotovosti. Poravnava ima svojo kavzo v odpravi spora oziroma negotovosti. Zmotno prepričanje obeh strank poravnave, da s poravnavo odpravljata resničen spor ali negotovost, pa povzroči, da je poravnava nična. Predpogoj za sklenitev veljavne poravnave je obstoj spora ali negotovosti. Če pa bi stranki v trenutku sklepanja poravnave razpolagali s podatki, ki jih pridobita po sklenitvi poravnave, pa bi ti podatki, če bi jih imeli, odpravili dvom glede obstoja spora ali negotovosti, poravnava ne more veljati, ker nima kavze. Sedaj pravdni stranki sta tako bili v negotovosti glede višine zavarovalnine in to negotovost sta s sklenitvijo poravnave odpravili, ta pa bi obstajala tudi, če bi stranki razpolagali z izvedenskimi mnenji, iz katerih izhaja, da bi bilo mogoče stroj spraviti v prejšnje stanje, ker bi še vedno ostalo odprto vprašanje višine zavarovalnine. Med sedaj pravdnima strankama sklenjena poravnava po navedenem ni nična. Ker pa je tožeča stranka višino zavarovalnine obračunala po načelu “totalne škode”, tožena stranka pa je takšno ponudbo sprejela, sedanje zatrjevanje tožeče stranke, da je izplačala nesorazmerno visoko zavarovalnino ob veljavni poravnavi, ki je bila temelj izplačila, pomeni očitek čezmernega prikrajšanja po 1055. členu OZ. Zaradi čezmernega prikrajšanja pa se ne more zahtevati razveljavitev poravnave, saj se stranki zavestno odrečeta ugotavljanju prave vrednosti njunih obveznosti.
URS člen 23. ZST-1 člen 1, 1/3, 8, 11, 11/4, 12, 12/1, 12/3. ZPP člen 108, 108/1, 212, 319, 319/2.
pravica do sodnega varstva - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - res iudicata - pravnomočno razsojena stvar - odlog plačila sodne takse - nov predlog za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks na podlagi sodne odločbe - zavrženje predloga za taksne olajšave - brezplačno varstvo pravic - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - pritožbene novote - trditveno in dokazno breme - nepopolna vloga - poziv na dopolnitev vloge
O taksnih olajšavah pri pravnih osebah je dopustno odločati le, če je sodna taksa procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja sodišča.
V skladu z 273. členom ZIZ sme sodišče izdati vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja. Očitno je tožeča stranka menila, da bo dosegla namen zavarovanja z golo prepovedjo izvršitve sklepa skupščine o prodaji deležev. Sodišče ji ne more dati več pravic, kot jih je predlagala, s tem, da dodatno vpiše še prepoved v sodni register in zagotovi začasni odredbi publicitetni učinek erga omnes. Tako kot v izvršbi na poslovni delež, če sklep o izvršbi ne odreja prepovedi razpolaganja, registrsko sodišče ob vpisu zaznambe sklepa o izvršbi v sodni register ne sme vpisati še prepovedi razpolaganja ali obremenitve.
ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0080195
ZIZ člen 15, 29, 29a, 270, 270/1, 270/2. ZPP člen 319, 324, 324/3. OZ člen 111, 311, 312, 318. SPZ člen 95, 96.
neupravičena pridobitev – uporaba tuje stvari v svojo korist – začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – subjektivna nevarnost – narok – pobotni ugovor – procesno pobotanje – učinkovanje pobotne izjave – prenehanje terjatve – procesualna teorija
Ugovor pobota v pravdi učinkuje zgolj kot procesno dejanje, zunaj nje pa le skozi izrek sodbe. V skladu s tem posledice procesnega pobota na materialnopravnem področju (prenehanje terjatev) nastopijo s pravnomočnostjo izreka sodbe, s katerim je izrečeno pobotanje.
OZ člen 190, 190/1, 592, 592/1, 597, 597/1, 610, 610/1.
najemna pogodba - prodaja nepremičnine - odpoved nadaljevanju najema z novim lastnikom - plačevanje najemnine - višina najemnine - površina najetih prostorov - pogodbeno dogovorjena površina - dejanska površina - stvarna napaka - zahtevek za znižanje zakupnine - tožba na znižanje zakupnine - akontacija za obratovalne stroške - revalorizacija akontacije - neupravičena pridobitev - obogatitev na škodo upnika - zmanjšanje upnikovega premoženja - premoženjska pravica izven upnikove sfere - DDV na najemnino
Tožena stranka ima prav, da se po prodaji nepremičnine najem nadaljuje z novim lastnikom. V tej zadevi pa so bile okoliščine takšne, da je tožena stranka privolila v nadaljevanje najemne pogodbe s tožečo stranko in se odpovedala nadaljevanju najemne pogodbe z novim lastnikom. Razlogi za to so bili, da je tožena stranka vedela tako za prodajo nepremičnine kot tudi za dogovor tožeče stranke in novega lastnika, da naj se nadaljuje najemno razmerje med tožečo in toženo stranko. Odločilno pa je, da je ne glede na prvi odstavek 610. člena OZ, tožena stranka plačevala najemnino še naprej tožeči stranki kljub temu, da je vedela za prodajo. S takšnim ravnanjem je sklepčno pristala na to, da se odpove pravnim posledicam prenosa najemnega razmerja na novega lastnika po prvem odstavku 610. člena OZ. Posledica je bila, da še naprej velja najemna pogodba s tožečo stranko. Novi lastnik se je očitno s tem strinjal in se s tem odpovedal zahtevkom do tožene stranke. Pravni položaj tožene stranke se ni poslabšal, s tem pa je bil tudi dosežen namen prvega odstavka 610. člena OZ, čeprav se je njegovi uporabi tožena stranka odpovedala.
Besedilo samega prvega odstavka 597. člena OZ je tako jasno, da ne pušča nobenega dvoma: najemnik lahko zahteva znižanje zakupnine. Če nanj najemodajalec ne pristane, mora najemnik znižanje zahtevati s tožbo.
Zahtevek iz neupravičene obogatitve je podan le, če je bil dolžnik obogaten, in če se je obogatitev dogodila „na škodo“ upnika. To pomeni, da je moralo priti do zmanjšanja upnikovega premoženja v korist dolžnikovega premoženja. Če premoženjske pravice ni nikoli niti bilo v upnikovem premoženju, je dolžnikova obogatitev na škodo upnika sama po sebi nemogoča.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0085131
Direktiva Sveta 90/314/EGS z dne 13. junija 1990 o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih člen 5, 5/1, 5/2. OZ člen 179, 239, 239/2, 240, 243, 246, 883, 883/2, 890, 892, 892/1, 892/2, 892/4, 893, 893/2. ZVPot člen 1a, 57e, 57e/2, 57g, 57g/1.
varstvo potrošnikov – pogodba o organiziranju potovanja – nepravilna izpolnitev pogodbe – pogodbena odškodninska odgovornost – odgovornost organizatorja potovanja – počitnice – zastrupitev s hotelsko hrano – vzrok okužbe – povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode – izguba užitka dopusta – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – višina odškodnine – vzročnost za konkreten obseg škode – izvedba storitve po tretjih osebah – odgovornost organizatorja potovanja, če je posamezne storitve zaupal tretjim osebam – podlage odškodninske odgovornosti – izključitev in omejitev odgovornosti – protipravnost – privolitev oškodovanca – skrbnost pri izbiri – skrbnost dobrega strokovnjaka – Direktiva Sveta 90/314/EGS – implementacija direktive – uporaba prava EU – odločitev o stroških postopka – uspeh v pravdi – uspeh po temelju in po višini zahtevka
Odškodninsko odgovornost organizatorja potovanja zaradi kršitve pogodbe o organiziranju potovanja na podlagi prvega odstavka 57g. člena ZVPot v zvezi z drugim odstavkom 892. člena OZ je treba presojati po splošnih pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti (239. člen OZ), pri čemer je potrebno ekskulpacijske razloge iz 240. člena OZ v zvezi z 246. členom OZ razlagati v duhu Direktive Sveta 90/314/EGS o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih, izključeno pa je sklicevanje na ekskulpacijski razlog iz drugega odstavka 892. člena OZ (culpa in eligendo).
Ker organizator potovanja glede na novo materialnopravno videnje odgovarja objektivno, pritožba sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da se ni opredelilo do trditev tožene stranke, da je pri izbiri hotela ravnala s potrebno skrbnostjo oziroma, da ni izvedlo dokazov glede te okoliščine.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0085929
ZOdv člen 4, 11. Kodeks odvetniške poklicne etike člen 41, 43, 44, 45. OZ člen 5, 6, 6/2, 15, 74, 86, 86/1, 87, 766. ZOdvT člen 21.
mandatna pogodba – sklenitev pogodbe – soglasje volj – sporazum o bistvenih sestavinah – ničnost – odgovornost odvetnika – načelo vestnosti in poštenja – profesionalna skrbnost – morala – pooblastilo – vložitev tožbe brez pooblastila – pasivna legitimacija – zavrnitev dokaznih predlogov
Odvetnik je dolžan stranko – kolikor je to mogoče – vnaprej seznaniti s potekom postopka in stroški postopka, nato pa jo redno obveščati o dogajanju in jo poučiti o dejanskem stanju in o pravnih vprašanjih ter ji tako omogočiti vsebinsko odločitev v lastni zadevi.
Toženka je v nasprotju s pravili stroke izkoristila tožnikovo stisko in slabo zdravstveno (duševno) stanje. Ni ravnala v tožnikovem interesu, ampak je samovoljno vložila tožbe in z napovedjo enormno velikih vrednosti sporov zasledovala svoj finančni interes – visoko plačilo odvetniških storitev, s tem pa tožniku povzročila velike stroške sodnih taks. Gre za protizakonito in nemoralno ravnanje, saj obstaja splošen družbeni konsenz o nesprejemljivosti ravnanja odvetnika, ki v nasprotju s svojo poklicno vlogo skrbnika strankinih interesov, zlorabi zaupanje stranke, zasleduje svoje interese, stranki povzroča stroške. Odvetnikovo vlaganje tožb na tak način – brez pooblastila, z nerazumno visokimi vrednostmi spora, večje število tožb, kot bi bilo potrebno – je nemoralno.
Pomen besedila določb klavzule št. 1 je tako jasen, da ne dopušča več različnih razlag, zato »skupnega namena« ni primerno iskati.
Osnovni namen zavarovanja je bil zavarovati odgovornost tistih oseb, ki so bile pri banki v funkciji direktorjev oziroma vodilnih oseb. Klavzula št. 1 je bila sklenjena hkrati z zavarovalno polico in je imela funkcijo dodatne določitve obsega zavarovalnega kritja, in sicer z izključitvijo poklicne odgovornosti. Še vedno pa je bil zavarovan širok spekter odgovornosti zavarovanih oseb izven področja poklicne odgovornosti. Klavzula št. 1 torej nikakor ni v nasprotju z osnovnim namenom ali predmetom zavarovanja, ergo ni nična na podlagi 86. člena OZ.
Kot sporne je treba razumeti le tiste določbe, ki glede na besedilo, včasih pa tudi glede na kontekst, v katerem so izoblikovane, objektivno vzeto omogočajo več različnih razlag, pri čemer zgolj subjektivno dojemanje strank pri tem ne igra nobene vloge.
Tožnik ni podal nikakršnih trditev glede konteksta, pogajanj oz. skupnega namena. Zato ni pogojev za uporabo določbe drugega odstavka 82. člena (a fortiori niti določbe 83. člena) OZ. Ker je izražena volja jasna in nedvoumna, bi bilo tudi materialno procesno vodstvo v smeri dopolnjevanja manjkajočih gornjih trditev nesmiselno in odveč.
Zemljiškoknjižno sodišče je moralo, ko je izvedlo vpis odločbe, ki je bila izdana po določbah ZVEtL, na podlagi tretjega odstavka 81. člena ZZK-1 odločiti tudi o izbrisu vseh (kasnejših) vpisov iz tretjega odstavka 80. člena zakona. Zato so pritožbene navedbe o izvrševanju javne službe služnostnega upravičenca neutemeljene.
SODNI REGISTER - CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSC0004537
ZSReg člen 33, 33/1, 33/2.
vpis spremembe družbenika - prenos lastnih poslovnih deležev - tožba na izpodbijanje sklepa skupščine - preložitev postopka - formalni pogoji za vpis v sodni register
V tej zadevi ne gre za vpis na podlagi sklepa skupščine, ampak na podlagi pogodbe. Udeleženec v pritožbi zoper sklep o vpisu ni zatrjeval, da je vložil tudi tožbo na razveljavitev pogodbe o prodaji lastnih poslovnih deležev. Tudi če bo sodišče v pravdnem postopku zaradi izpodbijanja sklepa skupščine pravnomočno ugodilo tožbenemu zahtevku, to ne bo imelo neposrednega učinka na pogodbo o prodaji lastnih poslovnih deležev.
vknjižba pridobitve zastavne pravice na nepremičnini, ki ni bila vpisana v zemljiško knjigo
Tudi za te hipoteke, pridobljene po členih 242 do 245 ZIZ velja, da morajo biti, ko se nepremičnina končno vpiše v zemljiško knjigo, vpisane v zemljiško knjigo, in sicer ali na predlog lastnika nepremičnine ali po uradni dolžnosti, če iz listine, ki je podlaga za vpis, izhaja, da je na nepremičnini ustanovljena zastavna pravica. Ker se je lastniško zemljiškoknjižno stanje spremenilo, načelo zaupanja v zemljiško knjigo preprečuje predlagatelju zdajšnji vpis hipoteke.