ZPP člen 116, 116/1, 140, 140/1, 270, 270/3, 277, 277/2.
odgovor na tožbo – zavrženje odgovora na tožbo – vročanje – član gospodinjstva – razvezana zakonca, ki živita na istem naslovu – sklep procesnega vodstva – pritožba zoper sklep procesnega vodstva – vrnitev v prejšnje stanje – skrbnost pri prejemanju poštnih pošiljk – napake sodišča pri vročanju
Vročitev odraslemu članu gospodinjstva velja za vročitev naslovniku le, če gre za člana gospodinjstva (prvi odstavek 140. člena ZPP). Upoštevaje podatke spisa, da tožnik in druga toženka sicer živita na istem naslovu, vendar ločeno, da gre za razvezana zakonca in da v pravdi nastopata na nasprotnih straneh, tožnika ni mogoče šteti za člana gospodinjstva. Glede na to njegov podpis vročilnice, ki se nanaša na vročitev izpodbijanega sklepa, ne izkazuje veljavne vročitve.
Ker ZPP izključuje možnost pritožbe zoper sklepe procesnega vodstva, pritožbi zoper sklep o zavrženju odgovorov na tožbo nista dopustni.
Napake pri vročanju, ki naj bi jih storilo sodišče (ali poštni uslužbenec), so lahko le pritožbeni, revizijski ali obnovitveni razlog.
STEČAJNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079642
ZFPPIPP člen 153, 153/5, 153/5-1, 221h, 221h/1, 221j, 221j/8, 236, 236/5. ZGD-1 člen 55. ZPP člen 300.
zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - opustitev dopolnitve zahteve - insolventnost dolžnika - neizpodbojna domneva - sklep o začetku stečajnega postopka - upniška prisilna poravnava - mikro družba - razvrščanje glede na velikost dolžnika - odločanje o začetku postopka upniške prisilne poravnave - upravičeni predlagatelj - pomanjkanje aktivne legitimacije - zavrženje predloga za začetek postopka prisilne poravnave - neodpravljiva nesklepčnost
Dolžnik ni dopolnil zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, zaradi česar velja neizpodbojna domneva po določilu petega odstavka 236. člena ZFPPIPP, da je dolžnik insolventen in je tako podan razlog za začetek stečajnega postopka. V tem primeru sodišče izda sklep o začetku stečajnega postopka zunaj naroka in ne da bi izvajalo dokaze o tem, ali je dolžnik insolventen in ali je bil upnik procesno legitimiran vložiti predlog. Končno je insolventnost dolžnika predpogoj za začetek obeh postopkov zaradi insolventnosti, tako stečajnega kot postopka prisilne poravnave, ki ga predlaga pritožnik.
Ker se dolžnik glede na svojo velikost razvršča med mikro družbe, upnik nad dolžnikom ne more predlagati postopka upniške prisilne poravnave po določbi 221.j člena ZFPPIPP, ker je ta predvidena le za majhne, srednje in velike družbe.
Upniški predlog za začetek postopka (redne) prisilne poravnave nad mikro družbo je neodpravljivo nesklepčen, saj iz njegovega predloga ne izhaja zahtevana pravna posledica, nesklepčnosti pa ni mogoče odpraviti niti z dopolnitvijo predloga. V takem primeru sodišče predloga ne da v popravo, ampak ga zavrže.
pridržanje – podaljšanje pridržanja – sprejem na zdravljenje brez privolitve – pogoji za zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve – zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom – ogrožanje lastnega zdravja – povzročanje škode
Le strokovnjak psihiatrične stroke je tisti, ki lahko pojasni zdravstveno stanje pridržane osebe.
Udeleženka ima hudo moteno sposobnost presoje realnosti in obvladovanja svojega ravnanja. Če bi bila prepuščena sama sebi bi zdravljenje takoj prekinila. V posledici bi ogrožala druge in s svojimi ravnanji povzročala večjo škodo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0060407
OZ člen 50, 52, 58. SPZ člen 23. ZZK-1 člen 32.
pogodba o prodaji nepremičnine – navidezna pogodba – simulirana pogodba – resnična volja pogodbenih strank – darilni namen – delna ničnost – načelo kavzalnosti – ničnost zavezovalnega posla – ničnost razpolagalnega posla – konverzija nične pogodbe – obličnost – oblika pogodbe o prenosu nepremičnin – pisna oblika pogodbe – če je bila izpolnjena pogodba, ki ji manjka oblika – darilna pogodba – izpolnitev pogodbene obveznosti – veljavnost darilne pogodbe – zavezovalni pravni posel – prenos lastninske pravice – razpolagalni pravni posel – zemljiškoknjižno dovolilo – vsebina zemljiškoknjižnega dovolila
Izpodbijana sodba pravilno ugotavlja, da pogodbena določila, ki se nanašajo na višino in plačilo kupnine, ne ustrezajo pravi volji pogodbenih strank in so zato nična. Po presoji pritožbenega sodišča pa so nična tudi preostala pogodbena določila. Pogodbenika sta v sporni prodajni pogodbi združila zavezovalni in razpolagalni pravni posel. Ker se v resnici nista pogodila za prodajo, ampak za daritev nepremičnin, naštetih v pogodbi, je zavezovalni del prodajne pogodbe ničen, ker sta ga pogodbenika sklenila samo navzven, da bi se izognila plačilu davka. Zaradi odnosa kavzalnosti pa je posledično ničen tudi razpolagalni del prodajne pogodbe, ki ga predstavlja dovolilo prodajalca, da se na podlagi te (torej prodajne) pogodbe pri naštetih nepremičninah vknjiži lastninska pravica na ime kupca. Po navedenem je sporna prodajna pogodba v celoti nična.
Sodišče lahko stranke, interveniente, njihove zakonite zastopnike in pooblaščence kaznuje z denarno kaznijo, ali jim izreče druge ukrepe, če z namenom škodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem, zlorabljajo pravice, ki jih imajo po tem zakonu. V primeru ugotovitve ravnanj storjenih s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem, zakon ne predpisuje kot kumulativnega pogoja namena škodovati drugemu, saj se besedilo ne nadaljuje z besedno zvezo „in“, pač pa z „ali“.
V nasprotju z vestnostjo in poštenjem je prizadevanje doseči koristi družbi z neplačilom sodne takse in z vlaganjem predlogov za oprostitev plačila sodne takse, čeprav zakoniti zastopnik ve, da za pridobitev te pravice družba ne izpolnjuje pogojev. Na požrtvovalnost se brez vestnega in poštenega ravnanja pritožnik neutemeljeno sklicuje.
Za izvedbo postopka delitve solastne nepremičnine bo sodišče prve stopnje moralo predhodno odpraviti navedeno oviro, tako da bo stanovanjska stavba, ki se deli s prodajo, predstavljala zemljiško parcelo kot prostorsko odmerjen del zemeljske površine (18. člen SPZ).
OZ člen 82, 82/1, 82/2, 83. ZZVZZ člen 63. ZPP člen 453, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – pogodba – splošni dogovor – Zavod za zdravstveno zavarovanje RS – kršitev obveznosti iz splošnega dogovora – odsotnost zobozdravnika iz ambulante med ordinacijskim časom – razlaga pogodb – jezikovna razlaga – razlaga v korist šibkejše stranke – pogodbena kazen – netipična pogodbena kazen – odškodnina – odstop od sodne prakse – nedovoljene pritožbene novote
Določba sicer v drugem stavku omenja „pogodbeno kazen“, za katero po splošnih pravilih OZ ni potreben nastanek škode. Vendar pri povzetem dogovoru nikakor ne more iti za tipično pogodbeno kazen. Sodna praksa namreč kazen, ki je dogovorjena za posebne primere kršitev pogodbe, razlaga kot „sui generis“ pogodbeno kazen. Kadar stranki takšno sankcijo dogovorita, se pogoji za obstoj utemeljenosti zahtevka za njeno plačilo presojajo na podlagi pogodbeno dogovorjenih kriterijev oziroma pogojev, določenih v sami pogodbi (ne po določilih OZ o pogodbeni kazni).
Zaradi načina sprejemanja splošnega dogovora, kot to izhaja iz 63. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ko o spornih vprašanjih odloča Vlada), ne slednja, ne tožena stranka sama, realno nista v enakopravnem položaju z nasprotno stranko (torej Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Ministrstvom za zdravstvo) oziroma imata šibkejši položaj.
začasna odredba – zamenjava osnovne šole – regulacijska začasna odredba – izvrševanje roditeljske pravice
Bistveno v obravnavani zadevi je, da tožnica ni izkazala nujnosti predlaganega ukrepa prešolanja zaradi ogroženosti otroka. Glavni razlog za prešolanje naj bi bila A. želja, kar pa ne zadosti prej izpostavljenim kriterijem. V ta okvir tudi ne sodi v pritožbi zatrjevana kršitev A. pravic do obiskovanja šole, ki jo želi obiskovati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0084867
OZ člen 131, 171, 179, 299, 299/1. ZOZP člen 20a. ZOdvT člen 12. ZOdvT tarifna številka 2200.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – zamuda – soprispevek oškodovanca – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – zmanjšanje življenjske aktivnosti – duševne bolečine zaradi skaženosti – strah – zakonske zamudne obresti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – odločitev o stroških postopka – nagrada za posel – načelo uspeha – ločeno ugotavljanje uspeha po temelju in višini
Določba 20.a člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu, ki določa, da zamuda zavarovalnice nastopi v treh mesecih od vložitve odškodninskega zahtevka, velja izključno za položaje, ko odgovornost zavarovalnice ni sporna in je škoda v celoti ocenjena, zavarovalnica pa v tem času ne predloži ponudbe. V vseh ostalih primerih, kamor spada tudi obravnavani, pa je glede vprašanja zamude zavarovalnice in pričetka teka zakonskih zamudnih obresti treba uporabiti 299. člen OZ.
V skladu s 126. členom ZNP se skupni stroški postopka delijo v sorazmerju z velikostjo solastniških deležev. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje ugotovilo, da solastni deleži udeležencev na vseh parcelah niso enaki in bi bila potrebna cenitev nepremičnin, ki se delijo. S tem bi nastajali novi stroški, zato je sodišče odločilo, da sta nasprotni udeleženki predlagatelju dolžni povrniti 55% stroškov, predlagatelj pa jih nosi 45%. Glede na to, da je predlagatelj pri parcelah 42/6 in k. o. X zemljiškoknjižni lastnik do ½, pri parceli 42/4 k. o. X solastnik do 423/1000, pri parc. št. 42/8 k. o. X pa do 133/500, je odločitev sodišča prve stopnje ustrezna.
prerekanje trditev - priznanje dejstev - dokazovanje - dejansko stanje
V izpodbijani sodbi je ugotovljeno, da tožnikovi trditvi, da toženec uporablja poslovni prostor v tožnikovi lasti, toženec ni nasprotoval in je zato dejstvo štelo kot priznano.
odškodninska odgovornost države - protipravnost ravnanja upravnega organa - izbris iz registra stalnega prebivalstva - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - omejitev odškodnine - pravična denarna odškodnina
Ker tožnik ne uveljavlja odškodnine le zaradi nedopustnega izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, ampak tudi zaradi očitno napačne odločitve o zavrnitvi vloge za državljanstvo, za prisojo odškodnine ne veljajo omejitve posebnega zakona, ki ureja pravico do denarne odškodnine (in drugih oblik pravičnega zadoščenja) z namenom poprave kršitev temeljnih pravic osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva.
Poočitev je pomožni vpis, ki nima neposrednega učinka na pravice in pravna razmerja (glej 28. in 144. člen ZZK-1). Glede na določbo prvega in drugega odstavka 115. člena ZZK-1 se tedaj, ko se v katastru spremeni identifikacijski znak nepremičnine, ta sprememba poočiti v zemljiški knjigi na podlagi obvestila geodetske uprave,
pri čemer je poočitev delitve nepremičnin dovoljena, če je predmet delitve zemljiška parcela ali posamezen del stavbe v etažni lastnini. Če je poočitev dovoljena, se v zemljiški knjigi izbrišejo nepremičnine, prenehajo zaradi delitve in vpišejo z delitvijo nastale nove nepremičnine, pri slednjih pa se vpiše enak pravni položaj, kot je vpisan pri izbrisanih nepremičninah in vse izvedene pravice in pravna dejstva iz četrtega odstavka 13.a člena ZZK-1, ki so bili vpisani pri osnovnem pravnem položaju izbrisanih nepremičnin (peti odstavek 115. čelna ZZK-1). Sodišče prve stopnje poočitve ni dovolilo zato, ker meni, da zaznamba nedovoljene gradnje pri zemljiški parceli, glede katere teče postopek, predstavlja oviro za predlagano poočitev. Pritožbeno sodišče tega razlogovanja ne sprejema. Zaznamba črne gradnje v primeru poočitve delitve nepremičnine se vpiše pri vseh novih, z delitvijo nastalih parcelah in s tega vidika poočitev pri pravnem položaju nepremičnin ne povzroči relevantnih sprememb.
Pritožniku ne pripada priglašena nagrada za sestavo predloga za izdajo začasne odredbe v višini 133,50 EUR ter za sestavo pritožbe zoper sklep o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe z 11. 12. 2014 v višini 300,00 EUR. S predlogom za izdajo začasne odredbe namreč tožnik ni uspel, zaradi česar navedenih storitev ter v postopku zavarovanja plačane sodne takse ni mogoče šteti za potrebne pravdne stroške.
Dolžnost pravnega subjekta, vpisanega v sodni register, je, da poskrbi, da bo na naslovu, ki je v registru vpisan kot sedež, omogočeno sprejemanje sodnih pošiljk. Da bi moral vročevalec vedeti, da pritožnik z obvestilom o prispelem pismu ne bo seznanjen, ker nima urejenega hišnega predalčnika, zaradi česar v roku 15 dni pisanja na pošti ne bo mogel dvigniti, presega dolžno ravnanje vročevalca. Vročevalec ni dolžan sklepati, da naslovnik zaradi neurejenega predalčnika ne bo vedel, kje in kdaj je potrebno sodno pisanje prevzeti, prav tako ni njegova dolžnost, da o okoliščinah konkretnega primera obvešča sodišče.
Odgovornosti za neurejenost lastnega predalčnika ni mogoče prevaliti na vročevalca. Tudi sicer bi taka razlaga pomenila, da je stranki, ki zavestno ne poskrbi za ustreznost predalčnika, omogočeno odlaganje in / ali izogibanje vročitvam, kar v končni posledici pomeni izigravanje zakonskih določb. Takemu ravnanju sodnega varstva ni mogoče nuditi.
Obvestilo ima naravo javne listne in dokazuje resničnost tistega, kar je njem potrjeno, tožena stranka pa bi lahko dokazala nasprotno, česar pa v konkretnem primeru ni storila. Iz nobenega dokaza namreč ne izhaja, da v obvestilu o prispelem pismu opozorilo ni bilo vsebovano. Čeprav gre za negativno dejstvo, ga je mogoče dokazati, in sicer s predložitvijo obvestila, iz katerega bi izhajalo, da tega opozorila ne vsebuje.
Sklepčnost tožbe pomeni tožnikovo trditveno breme. V formalnem pogledu predstavlja trditveno breme dolžnost tožnika, da v tožbi navede dejstva, na katera opira zahtevek, v vsebinskem pogledu pa dolžnost tožnika, da navede vsa tista dejstva, ki utemeljujejo zahtevek. Vsebinsko pomanjkljiva oziroma nesklepčna je torej tista tožba, pri kateri iz dejstev, ki jih zatrjuje stranka, ne izhaja pravna posledica, ki jo uveljavlja (utemeljenost oziroma neutemeljenost zahteve).
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079637
ZOR člen 611, 641, 644. ZPP člen 253, 339, 339/1.
projektantska pogodba - izpolnitev pogodbenih del - napake v projektu podizvajalca - odgovornost projektanta - podprojektant na zahtevo naročnika - zavrnitev dokaznih predlogov - neobrazloženost zavrnitve - zaslišanje izvedenca - pomanjkljivosti izvedenskega mnenja - pregled dokumentacije pri izdelavi mnenja - predložitev dokumentacije - opredeljevanje stranke do izvedenčevih zaključkov
Že s tem, ko sploh ni jasno, katera dokumentacija je bila s strani izvedenke pregledana, je izvedensko mnenje tako pomanjkljivo, da se pritožnica o njem sploh ne more izjasniti. Pravilen postopek v zadevi bi bil, da bi sodišče prve stopnje tožeči stranki (ki je tudi sama izrazila pripravljenost predložiti dokumentacijo) naložilo, da vso dokumentacijo predloži v spis, nato pa bi bilo že iz tega jasno, kaj je bilo izvedenki sploh na razpolago, pritožnica pa bi dobila možnost, da se o izvedenkinih zaključkih kvalificirano izjasni. Že ne glede na dokazni predlog pritožnice glede predložitve dokumentacije bi zato sodišče prve stopnje moralo to zahtevati od tožeče stranke.
Projektantsko pogodbo je s tožečo stranko podpisala zgolj drugotožena stranka. Na podlagi pogodbe je zgolj ona tista, ki je tožeči stranki zavezana k pravilni izpolnitvi pogodbenih del - izdelavi projektov. Če je do napak prišlo v projektu njenega podizvajalca, je to stvar drugotožene stranke, ki je tudi očitno dopuščala, da je eden od njih tožeči stranki neposredno izročal projekte, ne da bi jih sama pred tem pregledala. Višje sodišče sicer razume, da je bilo projektantsko delo zelo obsežno in je razumljivo, da si je drugotožena stranka pri tem pomagala s podizvajalci (podprojektanti), vendar pa je to ne razbremeni njene odgovornosti do naročnika. Tudi če je bil K. njen podprojektant na zahtevo tožeče stranke, je drugotožena stranka na to pristala in sklenila projektantsko pogodbo, po kateri je sama v celoti odgovorna za pravilnost projektov. Vso možnost je imela, da bi zavrnila sklenitev pogodbe pod takimi pogoji.
V skladu z določbo tretjega odstavka 285.d člena ZKP morajo biti predlogi obdolženca oziroma njegovega zagovornika za izločitev nedovoljenih dokazov konkretizirani in obrazloženi. Če se predlaga izločitev dokaza, je treba navesti razloge, zakaj naj bi bil v obtožnici predlagan dokaz nedovoljen.
Po postavitvi zahtevka s strani podizvajalca in ob izpolnitvi drugih pogojev nastane obveznost naročnika do osebe, s katero ta ni v pogodbenem razmerju. Večinska pravna teorija in sodna praksa stojita na stališču, da takrat nastane zakonita cesija, kar pomeni, da od postavitve zahtevka s strani podizvajalca (naročniku), ob dodatnem pogoju, da so izpolnjeni vsi drugi pogoji iz 631. člena OZ, preide terjatev v obsegu podizvajalčeve obveznosti na podizvajalca. Od tega trenutka naprej naročnik ni več (le) pooblaščen, da plača podizvajalcu, ampak mu mora plačati. To na drugi strani pomeni, da od tega trenutka naprej naročnik obveznosti ne more več pravilno izpolniti tako, da jo izpolni izvajalcu.
Sodišče prve stopnje je glede ugovora ugasle pravice opozorilo na litispendenco med obema postopkoma. Podani razlog sicer ni utemeljen, ker tožena stranka ni uveljavljala procesnega pobota temveč je uveljavljala materialni pobot.
Zapadlost plačila mesečno izvedenih del, tudi del iz 37. začasne situacije, pogodbeno ni bila pogojevana z overjenimi izjavami podizvajalcev o izpolnitvi obveznosti izvajalca do le-teh. Praksa, vzpostavljena med strankama, nima regulativne funkcije, temveč razlagalno.
Zato je sodišče prve stopnje zavzelo pravilno materialnopravno stališče, da citirana 15.4.b točka FIDIC pritožnici ne daje upravičenja, da zadrži izplačilo že opravljenih gradbenih del in ne izpolni že zapadle obveznosti iz tega naslova, ker je v času po tem od pogodbe odstopila. Nasprotno bi bilo
contra factum proprium, saj je tožeča stranka v tem delu svojo obveznost po gradbeni pogodbi izpolnila, prav tako pa ni sporno, da je obveznost nastala in zapadla v plačila še pred učinkovanjem odstopa od pogodbe.
praksa ustavnega sodišča - ustavnost in zakonitost postopka zasega listin in elektronskih naprav odvetnikom in odvetniški pisarni - sklep o vrnitvi zaseženih elektronskih naprav in listin - odločanje z odredbo glede na vsebino izreka - nedovoljenost pritožbe zoper odredbo - hišna preiskava - zaseg predmetov
Če sodnik garant ugotovi, da listine zaradi varstva odvetniške zasebnosti ni dopustno zaseči, nemudoma odredi njeno vrnitev odvetniku in uničenje zapisnikov o odvzemu v ustreznem delu. Pritožbeno sodišče je zato mnenja, da bi sodnik garant moral glede na svojo odločitev izdati odredbo zoper katero ni pritožbe in ne sklep, saj ni ugotovil, da je zaseg listin dopusten, in ko bi v tem primeru lahko izdal sklep, ki mora biti obrazložen in zoper katerega imata pravico do pritožbe v roku treh dni od njegove vročitve le odvetnik in predstavnik OZS.