odškodnina za nematerialno škodo – odgovornost imetnika psa – napad psa – odmera odškodnine – pravična denarna odškodnina – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah
Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje z odmero denarne odškodnine za prestane tožničine telesne bolečine in strah zaradi napada psa v skupni višini 700 EUR pravilno izpolnilo pravni standard pravične denarne odškodnine iz 179. člena OZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0084867
OZ člen 131, 171, 179, 299, 299/1. ZOZP člen 20a. ZOdvT člen 12. ZOdvT tarifna številka 2200.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – zamuda – soprispevek oškodovanca – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – zmanjšanje življenjske aktivnosti – duševne bolečine zaradi skaženosti – strah – zakonske zamudne obresti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – odločitev o stroških postopka – nagrada za posel – načelo uspeha – ločeno ugotavljanje uspeha po temelju in višini
Določba 20.a člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu, ki določa, da zamuda zavarovalnice nastopi v treh mesecih od vložitve odškodninskega zahtevka, velja izključno za položaje, ko odgovornost zavarovalnice ni sporna in je škoda v celoti ocenjena, zavarovalnica pa v tem času ne predloži ponudbe. V vseh ostalih primerih, kamor spada tudi obravnavani, pa je glede vprašanja zamude zavarovalnice in pričetka teka zakonskih zamudnih obresti treba uporabiti 299. člen OZ.
pritožba – nujne sestavine pritožbe – podpis pritožnika – pravna oseba – nepopolna pritožba – nepopolna vloga – vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev – postopek s pritožbo
Po 335. členu ZPP je med nujnimi sestavinami pritožbe tudi podpis pritožnika. Kadar je pravdna stranka pravna oseba, jo v postopku zastopa njen zakoniti zastopnik. Vloge takšne stranke morajo biti opremljene z žigom pravne osebe in podpisom njenega zakonitega zastopnika; kdo je to, mora biti iz vloge razvidno tako, da so pri podpisu navedeni njegovi ime, priimek in funkcija.
zamudna sodba – dejstva v nasprotju s priloženimi dokazi – zadostno število izvodov odgovora na tožbo – zavrženje odgovora na tožbo – vročilnica – izpodbijanje pravilnosti vročitve
Pritožbeni očitek, da so dejstva, na katera tožnik opira svoj tožbeni zahtevek v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik sam, je utemeljen.
V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje razpisati glavno obravnavo, na kateri bo moralo dati pravdnima strankama skladno z določilom prvega odstavka 286. člena ZPP možnost, da do konca glavne obravnave navedeta vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njunih predlogov, da predložita dokaze in se izjavita o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke.
Skladno z določilom šestega odstavka 108. člena ZPP sodišče zavrže odgovor na tožbo tudi takrat, kadar toženec niti po pozivu ne predloži zadostnega števila izvodov svoje vloge.
Konkretnih trditev, s katerimi bi toženka morda lahko izpodbila domnevo o resničnosti vsebine, navedene v vročilnici, pa v pritožbi ni izpostavila. Navedla je le, da omenjenega dokumenta s strani sodišča ni prejela in da naj v zvezi s tem sodišče zasliši njenega moža. Ta pritožbena navedba pa je presplošna, da bi lahko omajala domnevo o vsebini vročilnice
stroški pravdnega postopka – pripoznava tožbenega zahtevka v odgovoru na tožbo – povod za tožbo – neobvestitev stečajnega upravitelja o priznani terjatvi
Pritožbeno sodišče sicer pritrjuje pritožnici, da je tožbeni zahtevek pripoznala v odgovoru na tožbo. Ni pa mogoče pritrditi pritožbi, da tožena stranka ni dala povoda za tožbo. Za odločitev v korist tožene stranke pa bi morala biti izpolnjena oba pogoja. Le v primeru, če toženec ne da povoda za tožbo in če obenem pripozna tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo, mu mora tožnik povrniti pravdne stroške. Ta določba pomeni enega od posebnih primerov odločanja po načelu krivde. Toženec na splošno da povod za tožbo takrat, kadar lahko tožnik na podlagi njegovega ravnanja pred pravdo sklepa, da bo za varstvo njegovih interesov potrebna sodna intervencija.
osebni stečaj – časovno trajanje osebnega stečaja – sprememba načrta poteka postopka osebnega stečaja – namen postopka osebnega stečaja
Dejstvo, da trajanje postopka osebnega stečaja v zakonu ni časovno omejeno, razen v kolikor ni bil začet postopek odpusta obveznosti, ni nesorazmerno s samim ciljem postopka osebnega stečaja in ne predstavlja nesorazmernega posega v dolžnikove temeljne človekove pravice, kot to trdi pritožnik. Predvsem od vrste in obsega dolžnikovega premoženja ter možnosti unovčitve le-tega pa je odvisno, koliko časa bo postopek osebnega stečaja trajal.
Tožnica je v obnovitvenem postopku kot nov dokaz predložila fotografijo, ki naj bi prikazovala natančen položaj vozila neposredno po trčenju. Sodišče prve stopnje je predloženi dokaz ocenilo in pravilno zaključilo, da ne gre za tak dokaz, na podlagi katerega bi bila za tožnica lahko izdana ugodnejša odločba.
odškodninska odgovornost države - protipravnost ravnanja upravnega organa - izbris iz registra stalnega prebivalstva - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - omejitev odškodnine - pravična denarna odškodnina
Ker tožnik ne uveljavlja odškodnine le zaradi nedopustnega izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, ampak tudi zaradi očitno napačne odločitve o zavrnitvi vloge za državljanstvo, za prisojo odškodnine ne veljajo omejitve posebnega zakona, ki ureja pravico do denarne odškodnine (in drugih oblik pravičnega zadoščenja) z namenom poprave kršitev temeljnih pravic osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva.
Ni se mogoče strinjati s pritožbenimi navedbami, da namen izdelave cenitve ne more biti pomemben kriterij pri presoji prepričljivosti cenitve, saj je povsem realno pričakovati, da bo ocena vrednosti v primeru ocenjevanja za potrebe najetja kredita lahko tudi precej višja od cenitve, kot jo bo izdelal cenilec v primeru ocenjevanja zaradi prodaje na prisilni dražbi.
prerekanje trditev - priznanje dejstev - dokazovanje - dejansko stanje
V izpodbijani sodbi je ugotovljeno, da tožnikovi trditvi, da toženec uporablja poslovni prostor v tožnikovi lasti, toženec ni nasprotoval in je zato dejstvo štelo kot priznano.
V skladu s 126. členom ZNP se skupni stroški postopka delijo v sorazmerju z velikostjo solastniških deležev. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje ugotovilo, da solastni deleži udeležencev na vseh parcelah niso enaki in bi bila potrebna cenitev nepremičnin, ki se delijo. S tem bi nastajali novi stroški, zato je sodišče odločilo, da sta nasprotni udeleženki predlagatelju dolžni povrniti 55% stroškov, predlagatelj pa jih nosi 45%. Glede na to, da je predlagatelj pri parcelah 42/6 in k. o. X zemljiškoknjižni lastnik do ½, pri parceli 42/4 k. o. X solastnik do 423/1000, pri parc. št. 42/8 k. o. X pa do 133/500, je odločitev sodišča prve stopnje ustrezna.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – dogovor o prepustitvi solastniškega deleža – skupna gradnja – dogovor o skupni gradnji – pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice – gradnja na tujem svetu – nova stvar – vlaganja v nepremičnino – sodba presenečenja
Pritožbene navedbe, s katerimi tožnica izpodbija pravno presojo, ali je po obnovi in opravljenih vlaganjih v nepremičnine, nastala nova stvar, s čimer tožnica zatrjuje originarno pridobitev lastninske pravice, so neutemeljene že iz razloga, ker v primeru, ko gre za dogovorjeno gradnjo, na kar se sklicuje tožnica, določb ZTLR o originarni pridobitvi lastninske pravice z gradnjo na tujem svetu ni moč uporabiti. Tudi sicer za novo stvar (v smislu gradnje na tujem svetu) ne gre v primeru povečanja hiše, drugačne razporeditve prostorov in/ali izboljšanja bivalnih razmer ob dejstvu, da objekt, četudi je bil skoraj v celoti obnovljen, ohranja prvotni bivalni pomen, kar pa je sodni izvedenec v ustnem mnenju potrdil, in sicer, da je bil objekt tudi prej namenjen bivanju.
tožba za razveljavitev sodne poravnave – izpodbojni razlog – zvijača – zmota
Tožba za razveljavitev sodne poravnave je izredno pravno sredstvo, katere pogoji so navedeni v čl. 392 in 393 ZPP in se v tem postopku uporabljajo tudi določbe drugega odstavka čl. 397 ter 398 do 400 ZPP.
Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da točka tretjič spornega dednega dogovora vključuje vse v denacionalizaciji vrnjeno premoženje, saj iz dednega dogovora ne izhaja, da so določene obveznice že bile razdeljene in da kot take niso predmet odstopa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0085928
URS člen 25. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 631, 1035, 1036. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju člen 5, 6.
Tako 631. člen Obligacijskega zakonika kot Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcem pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju predvidevata naročnikovo plačilo neposredno podizvajalcu iz vsote, ki jo naročnik dolguje izvajalcu, zgolj v primeru, da je podizvajalčeva terjatev pripoznana (OZ) oz. da je glavni izvajalec svojo, iz podizvajalčevih računov izhajajočo obveznost, potrdil (5. in 6. člen Uredbe). Ker tožeča stranka ne zatrjuje, da je od izvajalca skušala izposlovati potrditev računov in da je toženo stranko s pripoznanjem njene terjatve seznanila, na osnovi navedenih pravnih podlag z zahtevkom ne more uspeti.
Glede na to, da je asignacija tristranski pravni posel, je treba ugotoviti obstoj dveh pooblastil glavnega izvajalca (naročniku, da izpolni podizvajalcu, in podizvajalcu, da plačilo v svojem imenu sprejme) ter obstoj toženčeve izjave tožniku, da nakazilo sprejema.
ZPP člen 116, 116/1, 140, 140/1, 270, 270/3, 277, 277/2.
odgovor na tožbo – zavrženje odgovora na tožbo – vročanje – član gospodinjstva – razvezana zakonca, ki živita na istem naslovu – sklep procesnega vodstva – pritožba zoper sklep procesnega vodstva – vrnitev v prejšnje stanje – skrbnost pri prejemanju poštnih pošiljk – napake sodišča pri vročanju
Vročitev odraslemu članu gospodinjstva velja za vročitev naslovniku le, če gre za člana gospodinjstva (prvi odstavek 140. člena ZPP). Upoštevaje podatke spisa, da tožnik in druga toženka sicer živita na istem naslovu, vendar ločeno, da gre za razvezana zakonca in da v pravdi nastopata na nasprotnih straneh, tožnika ni mogoče šteti za člana gospodinjstva. Glede na to njegov podpis vročilnice, ki se nanaša na vročitev izpodbijanega sklepa, ne izkazuje veljavne vročitve.
Ker ZPP izključuje možnost pritožbe zoper sklepe procesnega vodstva, pritožbi zoper sklep o zavrženju odgovorov na tožbo nista dopustni.
Napake pri vročanju, ki naj bi jih storilo sodišče (ali poštni uslužbenec), so lahko le pritožbeni, revizijski ali obnovitveni razlog.
ZFPPIPP člen 122, 122/1, 122/1-2, 329, 329/1, 331, 331/2. ZPP člen 324.
stečajni postopek nad pravno osebo - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - prodaja pisarniških prostorov - pogodba o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - način prodaje - javna dražba - tipi javnih dražb - kombinacija tipov javnih dražb - zavezujoče zbiranje ponudb - prvi sklep o prodaji - prodaja v paketu - najprimernejši način prodaje - učinki za stečajno maso - pozitivni finančni učinki - izločitev posameznih poslovnih enot - uveljavljanje predkupnih pravic v stečajnem postopku - izrek prvega sklepa o prodaji - sklicevanje na predlog upravitelja - obrazložitev sklepa - objava sklepa s prilogami
Pogodba o prodaji dolžnikovega premoženja se lahko sklene na podlagi javne dražbe ali zavezujočega zbiranja ponudb, oba načina prodaje sta javna, zato ni mogoče skleniti, da bi imel eden od njiju prednost.
S sklepom o prodaji se ne odloča o nobeni pravici predkupnega upravičenca, v stečajnem postopku pa tudi sicer pogodbenih predkupnih pravic, ki niso vpisane v javne knjige, ni mogoče uveljavljati.
Za oblikovanje sklepa o prodaji, v katerem se sodišče prve stopnje v izreku sklepa sklicuje na predlog upraviteljice, v določbah ZFPPIPP niti v določbah ZPP ni podlage. Predlog upraviteljice namreč predstavlja dopis na dveh straneh z raznimi prilogami. Za izrek odločbe velja, da mora biti odločitev sodišča jasna in nedvoumna ter da vanj ne sodijo pojasnila, dejanske in pravne podlage in drugo, kar vse sodi v obrazložitev odločbe. V izrek prvega sklepa o prodaji sodi le odločitev o načinu prodaje, izklicni ceni in varščini, slednji se kot denarni obveznosti določi v znesku. Vse ostalo sodi v obrazložitev odločbe, sodišče pa se lahko v obrazložitvi sklicuje na predlog upravitelja s prilogami. V kolikor postane predlog upravitelja s prilogami (v izogib prepisovanju razlogov) del obrazložitve, je seveda treba predlog upravitelja s prilogami objaviti skupaj z objavo sklepa oziroma kot njegov del.
ureditev meje – predlog za ureditev meje – sestavine predloga – kriteriji za ureditev meje
Postopek za ureditev meje se začne na predlog, ki mora vsebovati zemljiškoknjižne podatke o zemljiščih, med katerimi je meja sporna, ime in priimek ter prebivališče lastnikov oziroma uporabnikov zemljišč in razloge, zaradi katerih se predlaga ureditev meje v sodnem postopku. Ne drži pritožbena trditev, da bi moralo sodišče predlog zavreči, ker predlagatelja nimata pravnega interesa za določitev meje za 2 metra vzhodno od zgoraj navedenih točk, kar predstavlja prestavitev meje v njuno zemljišče, kot izhaja iz njunega zahtevka oziroma predloga, ki ga kljub opozorilu nasprotnega udeleženca nista spremenila. Za predlog v nepravdnem postopku zadošča zgolj opis razmerja, o katerem naj sodišče odloči, ter navedba dejstev, ki so pomembna za odločitev, in dokazov za ugotovitev teh dejstev.
OZ člen 131, 131/2, 153, 153/2. Pravilnik o varstvu pri delu v gozdarstvu člen 3, 9.
odškodninska odgovornost delodajalca – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – sečnja dreves v gozdu – razmočen in zelo strm teren – oprostitev odgovornosti
Poleg objektivnih meril (zelo strm in drseč teren ter dolžnost opravljanja dela na podlagi pogodbe o zaposlitvi) so bila pri tožniku podana tudi subjektivna merila nevarne dejavnosti (nošenje motorne žage in osredotočenost tako na gozdna tla kot tudi na sodelavca, ki je v bližini podiral drevesa), kar nudi zadostno podlago za odločitev, da tožnikova hoja po gozdu predstavlja tveganje, ki je večje od običajnega.