pridobitev in hramba dnk profila - izločitev dokazov
Odločba Ustavnega sodišča RS U-I-312/11-21 z dne 13.2.2014 posega v določbe slovenskega Zakona o policiji (ZPol; Uradni list RS, št. 49/1998 s spremembami in dopolnitvami), ki je policiji omogočal, da se je lahko DNK osebe, ki je bila osumljena, pa za kaznivo dejanje ni bila pravnomočno obsojena, hranil vse do zastaranja kazenskega pregona. Namen posega v navedeni zakon je torej bil, da se onemogoči trajno hrambo profila DNK oseb, za katere je veljala domneva nedolžnosti. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi spregledalo, da je bil DNK iz avstrijske baze DNK pridobljen v zvezi z v Republiki Sloveniji obravnavanim kaznivim dejanjem, obtoženi pa v Republiki Avstriji ni bil zgolj osumljen, pač pa za kaznivo dejanje tudi obsojen, čeprav šele leta 2011. Domneve, da je bil DNK v avstrijski bazi DNK hranjen zakonito, nihče ne izpodbija, zato bi moralo sodišče prve stopnje, da bi bilo utemeljeno njegovo sklicevanje na sodbe Vrhovnega sodišča RS, ki jih navaja, pred odločitvijo o predlogu zagovornika za izločitev dokazov ugotoviti, ali je bil DNK obtoženega v Republiki Avstriji pridobljen v zvezi s kaznivimi dejanji za katera je bil obsojen, ali pa morda v postopku, v katerem je bil vzorec DNK odvzet, ni prišlo do obsodilne sodbe.
ZUTD člen 63, 63/2, 63/2-8. ZDR-1 člen 114. ZPIZ-2 člen 129, 130, 398, 398/2. ZDSS-1 člen 7, 7/2, 7/2-2.
denarno nadomestilo za primer brezposelnosti - zavarovalna doba s povečanjem - odškodninska odgovornost zavoda
Povečan čas zavarovalne dobe se upošteva pri skupni zavarovalni dobi, istočasno pa se pri ugotavljanju pogojev za upokojitev upošteva tudi znižanje starostne meje. Tožniku je ob upoštevanju te dobe do upokojitve manjkalo 1 leto, 11 mesecev in 12 dni, zato je po 1. odstavku 114. člena ZDR-1
užival
posebno varstvo pred odpovedjo. Ker mu je pogodba o zaposlitvi prenehala v nasprotju z določbami ZDR-1 o posebnem varstvu delavca pred odpovedjo, za zavarovanje svojih pravic pa ni zahteval arbitražne odločitve ali sodnega varstva, mu je toženec zahtevo za priznanje pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo utemeljeno zavrnil.
umik tožbe – odločitev o stroških postopka – slabo premoženjsko stanje
Okoliščine, ki jih pritožnik omenja v pritožbi in se nanašajo na njegovo zmožnost te stroške tudi plačati, na odločitev ne morejo vplivati. ZPP možnosti, da bi sodišče stranko, ki v postopku ni uspela, zaradi slabega premoženjskega in finančnega stanja oprostilo obveznosti povračila stroškov nasprotni stranki, ne daje.
SOCIALNO ZAVAROVANJE - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0017166
ZPP člen 229, 229/1, 241, 241/1, 241/5.
kaznovanje priče
Priča se ni udeležila glavne obravnave, na katero je bila vabljena, za izostanek pa ni predložila ali navedla opravičljivega razloga. Na njeno elektronsko prošnjo, da se pretehta že podana izjava, jo je sodišče pozvalo, da ravna v skladu z vabilom, vendar na obravnavo ni pristopila. Sodišče je utemeljeno postopalo po 1. odstavku 241. člena ZPP in jo kaznovalo s 100,00 EUR denarne kazni.
Zagovornik nima prav, da iz izpodbijane sodbe ni razvidno, v čem naj bi bila lažna vsebina obravnavanih računov, saj je v opisu dejanja v izreku sodbe ta očitek konkretno opredeljen z navedbo, da so bile z navedenimi računi zaračunane dobave blaga, ki je bilo prenešeno neodplačno.
Okrožni državni tožilki ni mogoče slediti, ko trdi, da bi moralo sodišče prve stopnje za obravnavano kaznivo dejanje ponareditve poslovnih listin izreči zaporno kazen. Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno spoznalo, da je mogoče pričakovati, da obdolženec ne bo več ponavljal kaznivih dejanj, kar pomeni, da so v obravnavani zadevi podani pogoji za izrek pogojne obsodbe.
OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
odškodnina - škoda - odškodninska odgovornost zavoda - protipravno ravnanje
Protipravnost pri izdaji upravnih odločb v smislu civilne odškodninske odgovornosti se priznava le, če so odločbe obremenjene s kvalificirano stopnjo napačnosti, to je z namensko oziroma zavestno napačno razlago materialnega predpisa ali zavestno kršitvijo postopka. Protipravnost ni podana pri vsaki zmotni uporabi materialnega prava ali kršitvi postopka. Čeprav sta bili odločbi o zaključku bolniškega staleža v sodnem postopku odpravljeni in tožniku priznan bolniški stalež, to še ne pomeni, da je mogoče organoma tožene stranke očitati protipravno ravnanje, torej da bi ravnala malomarno z nezadostno mero strokovne skrbnosti. Ker ni izkazana protipravnost ravnanja tožene stranke, je tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine neutemeljen.
Zvočno ali slikovno snemanje naroka (125.a člen ZPP) je zakonska možnost in ne dolžnost sodišča. Sodišče prve stopnje ni storilo postopkovne kršitve, ko se je odločilo za možnost iz 124. člena ZPP, da se zapisnik sestavi na način, da sodnik ali z njegovim dovoljenjem stranka ali njen pooblaščenec narekuje zapisnikarju, kaj naj zapiše v zapisnik.
Poškodba na službenem vozilu je bila posledica škodnega dogodka (ker je vozilo udarilo v neko oviro oziroma zapeljalo s ceste). Za popravilo poškodbe, ki izvira iz škodnega dogodka (prometne nesreče), je bilo predvideno kritje iz zavarovanja avtomobilskega kaska, ki je bilo za službeno vozilo sklenjeno pri F. zavarovalnici, d. d. Toženec tožeče stranke ni obvestil o nastanku poškodbe na službenem vozilu, s čimer je onemogočil uveljavljanje zavarovalnine iz zavarovanja avtomobilskega kaska, kar je sodišče prve stopnje opredelilo kot hudo malomarno ravnanje.
URS člen 19, 19/2, 51, 51/3. ZDZdr člen 39, 39/1, 39/1-2, 39/1-3, 61.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve – pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve – varstvo osebne svobode – pravica do zdravstvenega varstva
Pri udeležencu je bila ugotovljena bipolarna duševna motnja (trenutno v manični fazi), zaradi česar je hudo motena njegova presoja realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja, s čimer je podan pogoj iz druge alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr. Vzrokov, zaradi katerih ima udeleženec hudo moteno realnost in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, saj udeleženec zaradi nekritičnosti svojega ravnanja, v postopku zdravljenja ne bi sodeloval, s tem pa je podan tudi pogoj iz tretje alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr.
ZPIZ-1 člen 143, 144, 144/1, 144/1-2. ZPP člen 70, 70/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
telesna okvara - invalidnina - bolezen - izločitev izvedenca
Ker je pri tožnici ob izkazani fiksirani torakalni kifozi, bolečinah v vratu in križu podana 30 % telesna okvara, ki je posledica bolezni, nima pravice do invalidnine. Pravico do invalidnine po ZPIZ-1 je bilo mogoče priznati le, če je telesna okvara, ki je bila posledica poškodbe izven dela ali bolezni, znašala najmanj 50 %.
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 367., 374, 374/2. ZDSS-1 člen 65, 65/1.
zavrženje revizije - pooblaščenec, ki ni odvetnik
V konkretnem primeru je bila revizija vložena po pooblaščencu, ki ni odvetnik, s tem da tudi ni bilo predloženo dokazilo, da je slednji predstavnik sindikata, združenja zavarovancev oziroma združenja delodajalcev, pri katerem je zaposlen za zastopanje svojih članov. Ker je bila revizija vložena po pooblaščencu, ki ne izpolnjuje zakonskih pogojev za njeno vložitev, jo je sodišče prve stopnje na podlagi 374. člena ZPP pravilno zavrglo kot nedovoljeno.
starostna pokojnina - pokojninska osnova - podatki o plači - matična evidenca
Toženec tožniku pri izračunu pokojninske osnove ni upošteval plače za prvih 6 mesecev leta 1991, čeprav je zatrjeval, da se za to obdobje upošteva enaka plača, kakor jo je prejemal v mesecu decembru 1990, saj je opravljal enaka dela. Če v matični evidenci zavarovanca za posamezno obdobje ni podatkov o višini plače zavarovanca, ki so pomembni za ugotovitev zakonite pokojninske osnove, je potrebno uporabiti druge podatke, ki so na voljo. Upoštevajo se lahko znani podatki o primerljivih plačah, ni pa ovire, da se ne bi upoštevala tudi plača zavarovanca za del relevantnega obdobja, ki temelji na znanih podatkih o njegovi plači. Zato je pritožbeno sodišče odpravilo izpodbijani odločbi glede višine pokojninske dajatve in zadevo vrnilo tožencu, da ugotovi dejansko stanje v zvezi s trditvami tožnika o višini njegove plače v prvih 6 mesecih leta 1991 in nato ponovno odloči o višini pokojnine.
URS člen 50. ZSVarPre člen 4, 27, 28, 28/1, 28/2, 28/2-11. ZZZDR člen 124.
denarna socialna pomoč - krivdni razlogi - načela morale
V nasprotju z načeli morale bi bilo šteti, da oseba ne dosega minimalnega dohodka zato, ker stanovanja, katerega formalnopravno je sicer lastnica, čeprav naj bi ga dejansko kupila starša, v njem živela že 40 let in pred tem imela celo brezplačno dosmrtno služnostno pravico, ni prodala tretji osebi, temveč staršem, od katerih zaradi njune visoke starosti in nizkih prejemkov, kupnine ni nikoli prejela. Razlogovanje prvostopenjskega sodišča, da je tožnica s tem, ko je nepremičnino neodplačno odsvojila svojima staršema, sama vplivala na to, da je izgubila sredstva, s katerimi bi si lahko zagotovila preživetje, zaradi česar do denarne socialne pomoči ni upravičena, ne more biti sprejemljivo. Pritožbeno sodišče je zato izpodbijani odločbi o zavrnitvi pravice do denarne socialne pomoči odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje, v katerem bo potrebno upoštevati razloge, zaradi katerih je sploh prišlo do sklenitve navidezne kupoprodajne pogodbe med tožnico in njenima staršema ter dejstvo, da starša tožnici kupnine nista plačala.
Razmerje med zdravnikom oziroma zdravstveno ustanovo in bolnikom je pogodbene narave. Če zdravnik ne ravna v skladu s standardi, ki jih nalaga strokovna doktrina, in bolniku nastane škoda, gre za kršitev pogodbenega razmerja.
Odgovornost za škodo je posledica realiziranega tveganja, na katerega zaradi kršitve pogodbenih obveznosti (opustitve pojasnilne dolžnosti) tožnik kot pacient ni pristal.
Po drugem odstavku 287. člena ZPP lahko sodišče zavrne predlagane dokaze, vendar mora pri tem ravnati tako, da ne poseže v strankino pravico do izjave, kar pomeni, da mora navesti, zakaj jih je zavrnilo. Razlogi lahko izhajajo iz samega dokaznega sklepa, iz posebnega sklepa, ki ga sprejme sodišče, sprejemljivo pa je tudi argumentiranje v sodni odločbi o sami stvari. Sodišču tako ni treba izvajati dokazov, ki so: nepotrebni, ker je dejstvo že dokazano, nerelevantni, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovali, ni pravno odločilno, ali pa gre za dokaz, ki je popolnoma neprimeren za ugotovitev določenega dejstva (Betetto v: ZPP s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba in Uradni list RS, Ljubljana 2006, stran 611). Vendar pa mora biti v vsakem primeru odločitev sodišča o zavrnitvi dokaza obrazložena, saj sicer krši strankino pravico do izjave. Stranka mora vedeti in razumeti, zakaj njen dokazni predlog ni bil upoštevan, v kolikor pa z razlogi sodišča ni seznanjena, pa ji je odvzeta pravica do učinkovitega pravnega sredstva.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074826
ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3. SPZ člen 60, 60/1. ZPP člen 212.
tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe - pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom - pridobitev lastninske pravice na premičnini - izročitev - dejanska izročitev - izročitev na dolgo roko - izročitev z listino - trditveno in dokazno breme
Za pridobitev lastninske pravice na premičnini s pravnim poslom morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, veljaven pravni naslov in izročitev. Na tožeči stranki je bilo breme, da določno zatrjuje in dokaže oba navedena pogoja.
USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0080188
URS člen 26, 30. ZKP člen 542, 542/1, 542/1-1.
pravica do rehabilitacije in odškodnine – neutemeljen odvzem prostosti – neutemeljen pripor – povrnitev nepremoženjske škode – enotna odškodnina – višina odškodnine – odgovornost države za delo državnih organov – pravica do povračila škode
Povrnitev škode, ki je v vzročni zvezi z neutemeljenim priporom, je predvidena že na ustavni ravni. Z zakonom je predvidena objektivna odgovornost države za povrnitev te škode. Objektivna odgovornost za škodo, ki je posledica uvedbe in teka kazenskega postopka, ki se ni končal z obsodilo sodbo, pa v XXXII. poglavju ZKP, niti v drugih pozitivnih predpisih, ni predvidena. Za povrnitev te škode morajo biti podane predpostavke, ki jih za odškodninsko odgovornost države predvidevajo splošni obligacijski predpisi; med njimi protipravnost ravnanja pri opravljanju službe ali dejavnosti državnega organa.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0072608
OZ člen 159, 169, 246, 299, 597, 597/1, 597/4, 943, 943/1, 965, 965/1.
najemna pogodba – najemnikove pravice, če ima stvar kakšno napako – zavarovalna pogodba – direktna tožba – odškodnina – obseg povrnitve premoženjske škode – popolna odškodnina – compensatio lucri cum damno – trditveno in dokazno breme – zakonske zamudne obresti
Na temelju 169. člena OZ je oškodovanec dolžan zgolj postaviti trditve o višini škode. Odgovorna oseba pa je tista, ki lahko takšnim trditvam, kot pretiranim, nasprotuje. Uveljavlja lahko na primer, da je za oškodovanca nastala s škodnim dogodkom korist, zaradi katere je njegova škoda manjša, kot sam trdi, da je. Vendar je trditveno in dokazno breme na odgovorni osebi, praviloma torej na oškodovancu.
podaljšanje zadržanja v varovanem oddelku - predlagatelj
Določbo 77. člena je potrebno uporabljati v povezavi z namenom celotnega poglavja zakona - „Sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča“. Sam drugi odstavek tega člena napotuje na smiselno uporabo določb tega dela zakona.
Če zavarovanec opravičeno verjame, da je ključe avtomobila nekje založil, kot je bilo ugotovljeno v konkretnem primeru, je situacija podobna kot v primeru, če sploh ne ve, da jih je izgubil.
V kakšnem roku je dolžna zavarovalnica ugotoviti obstoj in znesek obveznosti in izplačati zavarovalnino, je določeno v 943. členu OZ. Če je za ugotovitev obstoja obveznosti zavarovalnice ali njenega zneska potreben določen čas, začne teči rok za plačilo zavarovalnine od dneva, ko sta bila ugotovljena obstoj in znesek njene obveznosti. V konkretnem primeru je zavarovalnica odklonila zahtevek iz kasko zavarovanja na podlagi trditev samega zavarovanca v prijavi, da ključev ne more vrniti, ker jih je izgubil in na podlagi pogodbenega določila, da zahtevek lahko zavrne, če je zavarovanec o tem ni nemudoma obvestil. Šele v sodnem postopku se je ugotovilo, da ima za tako opustitev v konkretnem primeru zavarovanec opravičilo, kar izključuje pravico zavarovalnice, da zmanjša svojo obveznost.
Za zamudo zavarovalnice v konkretnem primeru ni ključen trenutek, ko je na pogodbeni podlagi odklonila zahtevek, pač pa ko je sodišče ugotovilo s sodbo obstoj obveznosti zavarovalnice.
izbris družbe brez likvidacije – ugovor upnika – ustavitev postopka izbrisa – procesna legitimacija za pritožbo – pritožba subjekta vpisa
Po drugem odstavku 438. člena ZFPPIPP se proti sklepu o ustavitvi postopka izbrisa lahko pritoži predlagatelj postopka. Že zgoraj je bilo obrazloženo, da se je v obravnavanem primeru začel postopek izbrisa po uradni dolžnosti in ne na predlog upravičenega predlagatelja iz 433. člena ZFPPIPP. Subjektu vpisa torej zakon ne priznava procesne legitimacije za pritožbo zoper sklep o ustavitvi postopka izbrisa.