V primeru zavrnitve tožbenega zahtevka pravne posledice sodbe ne bi v ničemer zadevale pravnega položaja podizvajalca. Predlagateljica lahko na podlagi pogodbe, ki jo je sklenila z drugo tožnico od te zahteva plačilo za opravljena dela. Tudi če bi bilo v tej pravdi s sodbo ugotovljeno, da dela, ki naj bi jih opravila predlagateljica, niso bila opravljena oziroma so bila opravljena z napako, to ne bi vplivalo na njen pravni položaj v morebitni pravdi proti drugi toženki, v kateri bi predlagateljica dokazovala, da so bila dela v celoti in pravilno opravljena in bi plačilo teh del zahtevala od druge tožnice. Druga tožnica se v tem primeru ne bi mogla uspešno sklicevati na svoj lastni neuspeh v obravnavanem postopku.
ugotovitev lastninske pravice – ureditev zemljiškoknjižnega stanja – originarna pridobitev lastninske pravice – priposestovanje – pasivna legitimacija – imetnik pravice uporabe – dejanska raba
Ob uveljavitvi ZLNDL dne 25. 7. 1997, pravni prednik toženke, kljub temu, da je bil v zemljiški knjigi vpisan kot imetnik pravice uporabe, tega zemljišča ni uporabljal in ga ni imel v posesti. Uporabljala ga ni in ga ni imela v posesti tudi ne toženka, temveč so ga imeli v dejanski rabi lastniki stanovanj stanovanjske stavbe, tudi tožniki oziroma njihovi pravni predniki. Z uveljavitvijo ZLNDL so zato kot dejanski imetniki pravice uporabe originarno (izvorno) pridobili lastninsko pravico.
Tožena stranka je ravnala protipravno, ker ob izkazanih pogojih 631. člena OZ ni plačala podizvajalki, čeprav je že pred plačilom glavnemu izvajalcu razpolagala z njenim zahtevkom za plačilo.
Domnevo, ki določa, da velja, da je nalog za plačilo sodne takse vročen takrat, ko vlagatelj vloge ali njegov pooblaščenec elektronsko vloži vlogo, je možno izpodbijati.
ZGD-1 člen 33, 35, 38. ZZ člen 18. ZSReg člen 4, 4/1, 4/1-7, 8, 29, 30, 30/1.
zavod – prokura – predlog za vpis prokure – podatki, ki se vpišejo v sodni register
S prokuro, kot vrsto generalnega pooblastila za zastopanje, se družba izogne večkratnemu izdajanju posamičnih pooblastil (za en pravni posel ali posamezne vrste pravnih poslov). Takšnih posamičnih pooblastil se skladno s splošnimi pravili OZ lahko poslužuje tudi zavod. Da bi se zavod izognil vsakokratni podelitvi posamičnih pooblastil in vsakokratnim omejitvam obsega pooblastil, pritožbeno sodišče ne vidi razloga za zavrnitev vpisa prokurista v sodni register tudi pri zavodu, če ustanovitelj sprejema možnost podelitve prokure s pravno ureditvijo le-te, opredeljeno v ZGD-1.
ZASP člen 30, 30/1, 31, 130, 130/1, 146, 146/1, 156, 156/1, 156/2, 156/4, 157, 157/1, 157/2, 168, 168/1. ZPreZP-1 člen 3, 3/1, 6, 6/1, 6/2. Skupni sporazum o pogojih in načinih uporabe varovanih del iz repertoarja zavoda IPF v komercialnih radijskih programih v Republiki Sloveniji ter o višini nadomestil za njihovo uporabo člen III, VI.
javno priobčevanje komercialnih fonogramov – nadomestilo – višina nadomestila – nadomestilo za „prizemeljsko“ radiodifuzno oddajanje – nadomestilo za uporabo glasbe na internetu
Nadomestilo po SS 2006 vključuje tudi nadomestilo za radijsko predvajanje glasbenih posnetkov na internetu.
odgovornost izvajalca za solidnost gradbe – pogodba za izgradnjo kanalizacijskega sistema s čistilno napravo za več stanovanjskih hiš – gradbena pogodba – zahtevek za povračilo škode – povračilo stroškov za odpravo napak – obličnost pogodbe – pisna oblika pogodbe – realizacija ustnega dogovora – jamčevalni rok – rok za notifikacijo stvarne napake – rok za sodno uveljavljanje zahtevka
Pogodba za izgradnjo kanalizacijskega sistema za šest novo zgrajenih stanovanjskih hiš s čistilno napravo, kar terja posebna ločena zemeljska dela in s tem poznavanje lastnosti terena, ima naravo gradbene pogodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – POGODBENO PRAVO
VSL0081620
OZ člen 40, 427, 427/3, 434.
pogodba o prevzemu dolga – prevzem izpolnitve – nagib za sklepanje pogodb – causa – posojilna pogodba – pogodba o prevzemu izpolnitve – causa credendi – privolitev s konkludentnim ravnanjem – sprememba dolžnika – prijava terjatve v stečajnem postopku – poslovodstvo – družbeniki
Privolitev upnika v spremembo dolžnika mora biti izrecna in nedvoumno podana, saj gre za pravnoposlovno izjavo volje, ki lahko bistveno spremeni upnikov položaj. Privolitev s konkludentnim dejanjem zakon predvideva v fazi izpolnitve obveznosti – za primer, da upnik izpolnitev sprejme.
Odpoved dediščini je izjava volje, ki jo poda dedič po zapustnikovi smrti o tem, da noče biti dedič, s tem pa ovrže tudi pravno domnevo, da dediščino sprejema.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078115
URS člen 125. ZASP člen 130, 130/1, 145, 146, 153, 153/1, 156, 156/2, 157, 157a, 157a/2, 168. OZ člen 74, 86, 86/1, 131, 131/1. ZPreZP-1 člen 3, 3/1, 14, 14/2. ZPP člen 212. Skupni sporazum za določitev višine nadomestil za javno priobčitev fonogramov na prireditvah razvedrilne narave, na katerih javna priobčitev fonogramov ni ključnega pomena člen 4, 5, 6, 8, 8/1.
fonogram – vsebinski sklop – plačilo nadomestila – skupni sporazum – pravna narava skupnega sporazuma – exceptio illegalis – preizkus zakonitosti določb skupnega sporazuma – povrnitev DDV – stroški opomina – trditveno in dokazno breme
Iz namena samega dogovora o plačilu nadomestila za vsebinske sklope je mogoče sklepati, da je bila pravzaprav z besedno zvezo „posamezen vsebinski sklop“ mišljena zaključena celota, celo če ta sicer ni sestavljena iz več različnih sestavnih delov. Srečanje kot celota obstaja le, če je glede na okoliščine mogoče pričakovati, da bo lahko isti obiskovalec ostal od začetka do konca prireditve. Če pa že organizator predvidi konec srečanja in potem ponoven začetek po daljšem odmoru, potem pač ni mogoče več videti v različnih srečanjih ene prireditve, temveč več sklopov.
Tudi skupni sporazum po presoji pritožbenega sodišča ni pogodba obveznostnega prava. Skupni sporazum je v resnici podzakonski splošni akt. Razlogov za to, da gre za vrsto podzakonskega akta, je več. Že vabilo na pogajanja za sprejem skupnega sporazuma se mora objaviti v Uradnem listu in potem še sklenjeni sporazum. Predvsem pa je pomembno, da skupni sporazum velja za vse istovrstne uporabnike avtorskih del. Velja celo, če niso sodelovali pri pogajanjih ali sklenitvi.
Če je kakšna določba o predpostavkah za uporabo SS 2006 v nasprotju z ZASP, je sodišče ne uporabi. To velja za sodišča vseh stopenj. Pravni temelj za preizkus pravne pravilnosti posameznih določb SS 2006 je torej 125. člen Ustave. Če je kakšna določba skupnega sporazuma v nasprotju z katerim od zakonov, je sodišče ne uporabi. Takšna določba torej ni nična. Ničnost je namreč značilno zasebnopravna posledica, exceptio illegalis pa ima svoj temelj v javnem pravu.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078101
ZASP člen 168, 168/1, 168/2, 168/3. ZPP člen 39, 45, 180, 180/2.
višina odškodnine za kršitev sorodnih pravic – običajen honorar – reparacija – civilna kazen – stroški postopka – uspeh v postopku
Dogovorjeni honorar je, kot že ime pove, tolikšen, kot ga dogovorita pogodbeni stranki. Običajni honorar pa je tisti honorar, ki bi bil običajen na trgu. Za presojo običajnega honorarja zato ne morejo biti merilo želje ene ali druge stranke, pač objektivno vprašanje, za kolikšen denar bi bil v danih razmerah zainteresirani kupec pripravljen kupiti kršeči primer. Nemška literatura zagovarja stališče, da ni pomembno, ali bi imetnik kršene pravice ali kršitelj bila pripravljena skleniti licenčno pogodbo, ali bi bil imetnik pravice sposoben, pridobiti primerno licenčnino. Kot primerna velja licenčnina, ki bi jo razumna pogodbena stranka razumno dogovorila
Izhodišče za izračun višine podatkovne baze z vidika ponudnika baze prodajalca je sicer lahko višina stroškov, vloženih v izdelavo baze. Vendar pa tista metoda za izračun odškodnine, ki povsem ignorira honorar, ki bi bil na trgu običajen, oziroma pričakovan ali vsaj sprejemljiv za obe pogodbeni stranki, ni skladna z zakonom.
Sočasno ponujanje istih produktov (ponudnikov) na internetnih straneh dveh ponudnikov je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča razumen razlog za 50% nižje nadomestilo od tistega, do katerega bi bil upravičen ekskluzivni ponudnik.
Tožeča stranka je v tem sporu postavila več zahtevkov, vendar za nobenega od njih (razen za denarnega) ni navedla vrednosti spornega predmeta. Zato uspeh ali neuspeh z ostalimi zahtevki (razen denarnega) na odmero pravdnih stroškov ne more imeti vpliva.
začetek stečajnega postopka na predlog dolžnika – pritožba družbenika – spor med družbeniki
Zakon res družbeniku nalaga, da dokaže, da dolžnik ni insolventen. Vendar za obravnavani primer pritožnik te možnosti nima, saj dokazil, razen že predloženih, sploh ne more predložiti. Iz predloženih dokazil – bilance stanja – izhaja, da insolventnosti res ni.
Pritožbene navedbe so konkretne, omejene s tem, da je pritožniku onemogočeno, da bi predložil še druge listinske dokaze. Na drugi strani je le domneva insolventnosti, ki ni z ničemer podprta (temelji le na dejstvu, da je predlog za začetek stečajnega postopka vložil dolžnik), zato višje sodišče zaključuje, da je pritožniku to domnevo uspelo omajati. Zaradi pomanjkanja podatkov in dokazil o tem še ni mogoče dokončno odločiti, temveč bo to potrebno presoditi pred sodiščem prve stopnje. Če bi to presojalo prvič šele višje sodišče, bi bila strankam postopka vzeta ustavna pravica do pritožbe.
ugovor zoper plačilni nalog – ugovorni razlogi – res iudicata – pravnomočna odločba o predlagani taksni oprostitvi – spremenjene razmere
Pritožnik se ne sklicuje na nobenega od ugovornih razlogov, ko trdi, da sodne takse ni dolžan plačati, ker je brezposeln.
Pravnomočna odločba o predlagani taksni oprostitvi, ob dejstvu, da tožnik ne zatrjuje spremenjenih razmer, pa je ovira za ponovno odločanje o predlagani taksni oprostitvi.
nastop kazni zapora pred pravnomočnostjo sodbe - pritožba obtoženca
Pravico do pritožbe zoper sklep po sedmem odstavku 361. člena ZKP ima obtoženec tudi, če je bilo njegovi zahtevi ugodeno. V primeru, ko se namreč zoper sklep o ugoditvi zahtevi o oddaji obtoženca na predčasno prestajanje zaporne kazni pritoži obtoženec oziroma njegova zagovornica, gre šteti, da pritožba po vsebini pomeni umik obtoženčeve zahteve.
poenostavljena prisilna poravnava – potrditev poenostavljene prisilne poravnave – rok za vložitev zahteve za potrditev prisilne poravnave – razlogi za zamudo roka
Pritožnik tudi sam priznava, da zahteve ni vložil. Razlogi, zakaj zahteve ni vložil, ne vplivajo na pravilnost edino pomembne ugotovitve – da ta v roku ni bila vložena.
Obstoječa procesna zakonodaja narekuje državnemu tožilcu, da sam zbere dokazne vire, s katerimi zatrjuje odločilna dejstva, ki so navedena v opisu kaznivega dejanja v izreku obtožnega predloga. Če tega ne stori, lahko sodišče, ko opravlja materialni preizkus obtožnega predloga, takšen tožilski akt iz razloga 4. točke prvega odstavka 277. člena ZKP zavrže.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086204
KZ-1 člen 38, 45, 45/2, 240, 240/1, 240/2. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 383.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - pomoč - koristoljubnost - stranska denarna kazen
Ker koristoljubnost pri nobenemu od obtožencev ni obrazložena, je zaradi izostanka razlogov o odločilnih dejstvih sodba obremenjena z bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.
razdelitev posebne razdelitvene mase - načrt razdelitve posebne razdelitvene mase - obrazložitev obračuna stroškov - stroški upravljanja nepremičnin - stroški v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase - omogočanje preizkusa utemeljenosti stroškov - elementi načrta razdelitve posebne razdelitvene mase - obsežen stečajni postopek - temeljita priprava predlogov - obstoj splošne mase
Stroški, ki se plačujejo iz (v tem primeru posebne) stečajne mase, morajo biti v upraviteljevem predlogu dovolj jasno opisani glede na posamezno vrsto in višino teh stroškov, tako da se upniki lahko o njih izjavijo in da je na podlagi pritožbe mogoče preizkusiti, ali gre res za stroške, ki obremenjujejo (to) posebno stečajno maso.
V devetem odstavku 371. člena ZFPPIPP so določeni elementi načrta razdelitve posebne razdelitvene mase, ki jih mora upravitelj upoštevati ne glede na to, kako obsežen in zapleten je posamezen stečajni postopek. Višje sodišče ocenjuje, da mora v večjih in bolj zapletenih stečajnih postopkih upravitelj še posebej temeljito pripraviti in obrazložiti svoje predloge, sodišče pa jih mora (zaradi obsežnosti in zapletenosti) pozorno preveriti. Poenostavitve, ki niso v skladu z določbami ZFPPIPP, niso dopustne.
Ali sorazmerni del stroškov postopka bremeni tudi posebno stečajno maso v skladu s 5. točko četrtega odstavka 226. člena ZFPIPP, je odvisno od odgovora na vprašanje, ali splošna masa obstaja ali ne, višina splošne stečajne mase pa je odločilnega pomena tudi pri odločanju o stroških v zvezi s končanjem stečajnega postopka.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084932
ZPP člen 8, 215, 339, 339/2, 339/2-8, 451, 452, 453. OZ člen 288.
spor majhne vrednosti – obratovalni stroški – stroški ogrevanja – pravica do izjave – delilnik – delno plačilo – vračunavanje obresti in stroškov – trditveno in dokazno breme – pritožbeni razlogi – kršitev metodološkega napotka – kršitev razpravnega načela – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Glede na to, da so bili v skladu z dogovorom etažni lastniki dolžni akontacije poravnavati mesečno, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je tožeča stranka upravičena tudi do zamudnih obresti od zneskov neplačanih akontacij. Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje pri tem upoštevalo zakonske zamudne obresti, zato niso utemeljeni pritožbeni očitki, da izpodbijana sodba v tem delu ni ustrezno obrazložena.