S sklepom Okrožnega sodišča v Celju z dne 17. 2. 2016 je bil začet stečajni postopek nad tožencem. Istega dne je bil objavljen tudi oklic o začetku tega postopka, zato so 17. 2. 2016 nastopile pravne posledice stečajnega postopka. V 4. točki 1. odstavka 205. člena ZPP je določeno, da se postopek prekine, če nastanejo pravne posledice stečajnega postopka. Dokler traja prekinitev postopka, sodišče ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj, odločbo lahko izda le, če je prekinitev nastala po koncu glavne obravnave (2. odstavek 207. člena ZPP). Ker je prvostopno sodišče zamudno sodbo izdalo 8. 3. 2016, ko so že nastale pravne posledice stečajnega postopka, je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 1. odstavku 339. člena ZPP v povezavi z 2. odstavkom 207. člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče zamudno sodbo v izpodbijanem delu razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje novo sojenje.
poslabšanje invalidnosti - invalidnost III. kategorije - nove pravice iz invalidskega zavarovanja - zaključeno zdravljenje
Tožnica
je delovni invalid III. kategorije zaradi posledic bolezni s pravico do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami: psihično enostavno, fizično lahko delo, kjer ni potreben hiter tempo dela in izrazita spretnost prstov obeh rok s polnim delovnim časom. Ocena poslabšanja invalidnosti še ni mogoča, ker zdravljenje v smislu 63. člena ZPIZ-2 še ni zaključeno in še ni mogoče ugotoviti, če gre za takšne spremembe v zdravstvenem stanju, da ji gredo nove pravice iz invalidskega zavarovanja. Tožbeni zahtevek na priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja zato ni utemeljen.
ZASP člen 30, 30/1, 31, 130, 130/1, 146, 146/1, 156, 156/1, 156/2, 156/4, 157, 157/1, 157/2, 168, 168/1. ZPreZP-1 člen 3, 3/1, 6, 6/1, 6/2. Skupni sporazum o pogojih in načinih uporabe varovanih del iz repertoarja zavoda IPF v komercialnih radijskih programih v Republiki Sloveniji ter o višini nadomestil za njihovo uporabo člen III, VI.
javno priobčevanje komercialnih fonogramov – nadomestilo – višina nadomestila – nadomestilo za „prizemeljsko“ radiodifuzno oddajanje – nadomestilo za uporabo glasbe na internetu
Nadomestilo po SS 2006 vključuje tudi nadomestilo za radijsko predvajanje glasbenih posnetkov na internetu.
odgovornost izvajalca za solidnost gradbe – pogodba za izgradnjo kanalizacijskega sistema s čistilno napravo za več stanovanjskih hiš – gradbena pogodba – zahtevek za povračilo škode – povračilo stroškov za odpravo napak – obličnost pogodbe – pisna oblika pogodbe – realizacija ustnega dogovora – jamčevalni rok – rok za notifikacijo stvarne napake – rok za sodno uveljavljanje zahtevka
Pogodba za izgradnjo kanalizacijskega sistema za šest novo zgrajenih stanovanjskih hiš s čistilno napravo, kar terja posebna ločena zemeljska dela in s tem poznavanje lastnosti terena, ima naravo gradbene pogodbe.
motenje posesti – hrup od električnega generatorja – prepovedane imisije – preseganje krajevno običajne meje – razpravno načelo
V teoriji in sodni praksi je sprejeto, da so lahko tudi imisije poseg v posest, torej tudi predmet posestnega varstva, in sicer če odvrnejo posestnika od uporabe stvari ali ga pri njej motijo. Vendar le, če so prepovedane, torej takšne, ki čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna ali povzročajo znatnejšo škodo.
nagrada za pregled spisa in druge dokumentacije - pregled spisa na sodišču
Ker je drugi dolžnik pooblastil odvetniško družbo še preden je začasni zastopnik opravil kakršnokoli samostojno storitev (vložil ugovor zoper sklep o izvršbi), je lahko zaračunal nagrado po tar. št. 39 OT. Nagrada po tej tar. št. ne pomeni, da bi šla odvetniku samo v primeru osebnega pregleda spisa na sodišču in o čemer naj bi bil po mnenju drugega dolžnika v spisu obvezen uradni zaznamek.
Domnevo, ki določa, da velja, da je nalog za plačilo sodne takse vročen takrat, ko vlagatelj vloge ali njegov pooblaščenec elektronsko vloži vlogo, je možno izpodbijati.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za izrek ukrepa
Za utemeljen poseg oziroma zdravljenje mora biti nedvoumno ugotovljeno, na podlagi katerih okoliščin je sodišče sklepalo o resni ogroženosti osebe, na katero se nanaša ukrep oziroma o resni ogroženosti drugih s strani te osebe.
ustavitev postopka odpusta obveznosti – odvisnost od iger na srečo
Dolžnica sicer trdi, da na svoja dejanja ni bila sposobna vplivati oziroma ni bila sposobna presoditi, da ravna napačno in da njena pot ni prava. Vendar pa tega ni uspela dokazati. Predloženo zdravniško potrdilo izkazuje le, da je dolžnica vključena v zdravljenje zaradi posledic iger na srečo od 22. 12. 2015, ne pa tudi, da je bila njena odvisnost takšna, da svojih ravnanj ni bila sposobna obvladovati oziroma da ni mogla razumeti pomena svojih ravnanj (da ni imela sposobnosti razsojanja) in da torej ni bila sposobna presoditi, da svojih dolgov ne bo mogla poravnati ob zapadlosti. Posameznik pa sicer za svoja ravnanja, ki jih je storil v stanju prehodne nerazsodnosti, odgovarja, razen če dokaže, da ni po svoji krivdi prišel v takšno stanje, česar pa v danem primeru ni mogoče zaključiti.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da vtoževane terjatve (razen tiste iz naslova licenčnine) izhajajo iz osnovnega dolžniško-upniškega razmerja, zavarovanega z maksimalno hipoteko in tožbenemu zahtevku zoper toženko (kot realno dolžnico) ugodilo.
Iz ugotovitev sodišča prve stopnje je strniti zaključek, da tožnik pogodbe od junija 2007 sploh ne izpolnjuje, ter da so okoliščine, ki so vplivale na tožnikovo odločitev za to kvečjemu v ravnanju tožnikovih sorojencev, česar ni mogoče pripisati toženki, ki je bila tudi po tožnikovi odselitvi še vedno pripravljena sprejemati njegove izpolnitve obveznosti. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je pravilna materialnopravna presoja, da je izpolnjen razvezni pogoj neizpolnjevanja obveznosti po tretjem odstavku 120. člena ZD.
sodna taksa - obročno plačilo - rok za vložitev prošnje za oprostitev plačila sodne takse
Oškodovanec kot tožilec bi lahko ponovno podal prošnjo za oprostitev plačila sodne takse pred vsakim zapadlim obrokom, in to za obroke, ki še niso zapadli v plačilo, in ne šele potem, ko so v plačilo zapadli že vsi obroki. Ker je podal prošnjo šele po zapadlosti zadnjega obroka, to je po dovoljenem roku, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.
vrnitev v prejšnje stanje – narok – obligatoren razpis naroka – neizvedba naroka – krajevna skupnost – pravna oseba javnega prava
Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je tožena krajevna skupnost pravna oseba javnega prava in v pravnem prometu nastopa v svojem imenu in na svoj račun, ne more biti neustrezno komuniciranje med obema toženima strankama upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
Ker gre za očitno neupravičen razlog, sodišče prve stopnje ni bilo dolžno razpisati naroka.
Četrti upnik v pritožbi utemeljeno navaja, da ni zgolj zastavni upnik. Je „pravi“ upnik na podlagi sklepa Okrajnega sodišča na Jesenicah In 82/2014 z dne 14. 7. 2014, s katerim je dovolilo izvršbo na več nepremičnin na območju različnih okrajnih sodišč. Okrajno sodišče na Jesenicah se je v sklepu o dovolitvi izvršbe izreklo, da ni krajevno pristojno za opravo izvršbe in je po pravnomočnosti sklepa odstopilo zadevo v obsegu nepremičnin v k.o. Lipoglav ter k.o. Žiče krajevno pristojnemu sodišču v Slovenskih Konjicah. Odstop zadeve ni spremenil statusa četrtega upnika.
začasna odredba – začasna mesečna preživnina – dejstva, navedena v pritožbi – predlaganje dokazov v pritožbi
Upnica predloga za izdajo začasne odredbe ni utemeljila z relevantnimi trditvami o ogroženosti otroka, niti ni navedla nujnih stroškov za svoje preživljanje in preživljanje drugih, na podlagi česar bi lahko sodišče prve stopnje zaključilo, da A. nujnih potreb s svojimi dohodki ne more v celoti pokriti.
Ker pa je to storila v pritožbi in ker je v postopku iz razmerij med starši in otroki dovoljeno navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze tudi v pritožbi, bo sodišče prve stopnje za popolno ugotovitev dejanskega stanja moralo v ponovljenem postopku obravnavati v pritožbi navedena dejstva in predložene dokaze.
Tožena stranka je ravnala protipravno, ker ob izkazanih pogojih 631. člena OZ ni plačala podizvajalki, čeprav je že pred plačilom glavnemu izvajalcu razpolagala z njenim zahtevkom za plačilo.
V nasprotju z vestnostjo in poštenjem je nenehno vlaganje nepopolnih predlogov za oprostitev plačila sodne takse, čeprav zakoniti zastopnik ve, da je vsakemu predlogu za oprostitev plačila sodne takse potrebno priložiti tudi izjavo o premoženjskem stanju (pri čemer je bil v konkretnem primeru že dvakrat opozorjen, da takšno njegovo ravnanje kaže na zlorabo procesnih pravic). Z vlaganjem vsebinsko praznih ugovorov zoper plačilne naloge, konstantnim pritoževanjem zoper sklepe, s katerimi je odločeno o nepopolnih predlogih in votlih ugovorih, zasleduje cilj, za katerega ta sredstva niso zasnovana. Na požrtvovalnost pa se brez vestnega in poštenega ravnanja pritožnik neutemeljeno sklicuje. Izboljšanje položaja v postopku ne more iti na račun vestnosti in poštenja.
prodajna pogodba – odgovornost za napake – grajanje napak – podjemna pogodba – zahteva po odpravi napak – zadržanje plačila kupnine
Toženec ima po določilih pogodbe pravico do zadržanja dela kupnine zgolj v višini svoje terjatve do tožnice iz naslova grajanih in v roku neopravljenih napak, ki jih je odpravil sam, pri čemer se glede preostanka posojila (zadržane kupnine) oblikuje nova glavnica, ki jo toženec odplačuje skladno z določili in pogoji IV. člena pogodbe. Zgolj ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnica vseh grajanih napak v roku ni odpravila, kot pravilno opozarja pritožba, toženca ne upravičuje do zadržanja celotnega dela neplačane kupnine, temveč v višini toženčeve terjatve.
OZ člen 165, 255, 255/1, 255/2, 352, 352/1. ZZZDR člen 84. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2.
začasna odredba – prepoved odtujitve in obremenitve deleža na nepremičnini – izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – nepremičnine, pridobljene z darilno pogodbo – razveza zakonske zveze – zakonske težave
Vsak upnik, čigar terjatev je zapadla v plačilo, lahko izpodbija pravno dejanje svojega dolžnika, ki je bilo storjeno v škodo upnikov. Šteje se, da je dejanje storjeno v škodo upnikov, če zaradi njega dolžnik nima dovolj sredstev za izpolnitev upnikove terjatve (prvi in drugi odstavek 255. člena OZ).
S trditvami o načinu pridobitve solastninskih deležev glede nepremičnin, na katere se nanaša začasna odredba (v nadaljevanju spornih nepremičnin) pritožnica pritrjuje zaključku izpodbijanega sklepa, da je verjetno izkazano, da je dolžnik – toženkin mož sporne nepremičnine pridobil na podlagi darilne pogodbe in da so bile torej pred sklenitvijo sporne pogodbe njegova last. Po nadaljnji ugotovitvi, da ni izkazala težav med zakoncema, ki je pritožba ne izpodbija, je pravilen tudi zaključek, da toženka ni izkazala, da bi bila sklenjena darilna pogodba po svoji naravi vrnjeno darilo zaradi odpadle podlage – razveze zakonske zveze (84. člen ZZZDR).