postopek osebnega stečaja - pogoji za začetek postopka osebnega stečaja - osnovni namen postopka osebnega stečaja - delno in hkratno poplačilo navadnih upnikov - neobstoj premoženja - zavrženje predloga za začetek stečajnega postopka - odpust obveznosti - nepopoln predlog
Postopek osebnega stečaja se vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih. V delu, v katerem terjatve niso plačane v stečajnem postopku, terjatve ne prenehajo in jih upniki lahko uveljavljajo proti stečajnemu dolžniku tudi po koncu stečajnega postopka, če ni v zakonu drugače določeno. Ni sporno, da je dolžnica insolventna, prav tako tudi ne, da nima nobenega premoženja. Očitno je, da osnovni namen postopka osebnega stečaja, ki je v vsaj delnem in hkratnem poplačilu navadnih upnikov, ne bo dosežen.
Obtoženka kot novinarka je imela utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar je objavila v novinarskem prispevku; ker prispevek ni bil pripravljen z namenom zaničevanja, pa njeno ravnanje tudi nima znakov kaznivega dejanja razžalitve.
ZZK-1 člen 89, 99, 100, 147, 148.. ZGO-1 člen 159, 159/2, 258.
odločanje o vpisu po stanju vpisov v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka - pogoji za dovolitev vpisa - zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - izbris zaznambe
V obravnavani zemljiškoknjižni zadevi je pri predmetni nepremičnini zaznamovana prepoved zaradi nedovoljene gradnje na podlagi odločbe RS, Ministrstva za infrastrukturo in prostor, Inšpektorata Republike Slovenije za promet, energetiko in prostor. Gre za zaznambo kot vrsto vpisa, s katerim se opravi vpis pravnih dejstev. Pristojni gradbeni inšpektor je predlagal izbris te zaznambe, zato je sodišče predlogu pravilno ugodilo.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice na podlagi dogovora o skupni gradnji - pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla - izvirna pridobitev lastninske pravice - zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine
Dogovor o skupni gradnji je temelj za pravno poslovni prenos lastninske pravice, ne pa izvirne pridobitve le-te. Pogodba originarno pridobitev lastninske pravice izključuje. Tak dogovor je lahko podlaga za zahtevek na izstavitev za vknjižbo lastninske pravice potrebne listine.
elektronska vloga - nepopolna vloga - manjka elektronski podpis - objava sodbe - poziv na odpravo nekslepčnosti
Možnost, da bo tožeča stranka lahko dopolnila nesklepčno tožbo, je potrebno razlagati široko oziroma je sodišče ne sme prehitro izključiti, zato je načeloma potreben poziv po tretjem odstavku 318. člena ZPP.
Pred objavo sodba še ni bila perfektna, sodišče prve stopnje pa še ni bilo nanjo vezano, saj bi jo lahko kadarkoli pred objavo spremenilo. Objava sodbe o prvotnem tožbenem zahtevku pa ni več dopustna, če ni bila opravljena pred dopustno spremembo tožbe, saj mora sodišče odločiti v mejah postavljenega tožbenega zahtevka (prvi odstavek 2. člena ZPP).
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – NOTARIAT
VSL0060428
OZ člen 6, 336, 352, 352/1, 352/2. ZOR člen 361, 376, 376/1. ZZK-1 člen 243.
odškodninska odgovornost notarja – zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka – določljivost škode – pogodba o preužitku – ničnost pogodbe o preužitku – ničnost zavezovalnega pravnega posla – izbrisna tožba – neveljavnost vknjižbe lastninske pravice na podlagi pogodbe o preužitku – skrbnost oškodovanca
Tudi od oškodovanca se pričakuje določena stopnja skrbnosti (6. člen OZ). Po stališču sodne prakse je pogoj vednosti o škodi izpolnjen, ko ima oškodovanec zbrane vse elemente, da lahko določi višino odškodninskega zahtevka. Ni potrebno, da je škoda določena, biti mora določljiva. Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da je tožnik za škodo moral in mogel izvedeti najkasneje s pravnomočnostjo sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani P 3781/2006-II, s katero je bila pravnomočno razglašena za nično pogodba o preužitku z njenim dodatkom (to je 28. 1. 2009).
PRAVO DRUŽB – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072605
ZGD-1 člen 512, 513, 513/2.
pravica družbenika do informacij in vpogleda – sodna odločba o pravici do informacije in vpogleda – trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme, da je predlagatelj zahtevane podatke že prejel ter da ne obstoji zavrnitveni razlog, je na družbi, na katero je informacijska zahteva naslovljena.
materialno dokazno breme – pravilo o dokaznem bremenu
Temeljno pravilo materialnega dokaznega bremena je, da ga nosi tisti, ki mu je dejstvo, ki ga je treba dokazati v korist, ter tisti, ki dejstvo zatrjuje in ne tisti, ki ga zanika. Pravilo o dokaznem bremenu določa, da sodišče odloči v škodo tiste stranke, ki se je sklicevala na nedokazano trditev in ki je zato tudi nosila dokazno breme za njeno resničnost.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0079667
OZ člen 832, 832/1, 832/2, 832/4.
pogodba o trgovskem zastopanju - agencijska pogodba - ekonomski smisel agencijske pogodbe - pridobivanje posla - trajnost razmerja - skrb za interese naročnika - prenehanje pogodbe - kogentnost ureditve - odstop od pogodbe - odstop brez odpovednega roka - odstopna izjava - resni vzroki - neutemeljen odstop - odškodninska odgovornost - protipravno ravnanje - protipravnost zaradi neutemeljenega odstopa od pogodbe - škoda - vzročna zveza - odpoved prejetih rezervacij - stroški
Ekonomski smisel agencijske pogodbe je v tem, da naročnik z izkoriščanjem agentovega znanja, izkušenj in poslovnih stikov, vezanih na določen trg, česar naročnik sam nima v zadostni meri, na takšnem trgu pridobi posel ali ga pridobi v večjem obsegu. Poleg trajnosti je ena bistvenih značilnosti takšne pogodbe zaupnost razmerja in s tem povezana dolžnost agenta, da ves čas skrbi za interese naročnika.
Za agencijsko pogodbo veljajo posebna pravila, tudi o prenehanju pogodbe po volji ene pogodbene stranke zaradi resnih vzrokov. Možnost odstopa od agencijske pogodbe se zato precej razlikuje od instituta razveze pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin po splošnih določilih OZ.
Ob nastopu resnega vzroka, na katerega se je tožena stranka sklicevala, je torej od agencijske pogodbe mogoče brez odpovednega roka utemeljeno odstopiti le z nedvoumno izjavo, podano drugi stranki, o okoliščinah, ki tak odstop utemeljujejo. Navedba resnega vzroka v odstopni izjavi je namreč bistvena zahteva za veljavnost odstopa in sestavni del te izjave in šele prejem odstopne izjave zaradi resnega vzroka povzroči takojšnje prenehanje pogodbe.
Če za odstop ni bilo resnih vzrokov ali pa ti niso bili podani v odstopni izjavi, je odstop od pogodbe brez odpovednega roka neutemeljen. Neutemeljena odpoved daje tožeči stranki pravico, da odstopi od pogodbe brez odpovednega roka, v sferi tožene stranke pa so posledice morebitne odškodninske odgovornosti. Glede na to je torej odstop od pogodbe neutemeljen tudi, če odstopna izjava sploh ni bila podana. Višje sodišče poudarja, da med strankama ni bilo sporno, da je tožena stranka pogodbo le dejansko prenehala izvrševati 2. 7. 2007, v postopku pa nikoli ni zatrdila, da bi o svojem odstopu od pogodbe tožečo stranko sploh kakorkoli obvestila. Take dejanske situacije torej ni mogoče šteti niti za (utemeljen) odstop z rednim odpovednim rokom, kar bi bilo mogoče, če bi tožena stranka odstopno izjavo podala, pa bi se izkazalo, da za odstop po 832. členu OZ ni bilo (dovolj) resnih vzrokov.
Izdaja t. i. ureditvene oziroma regulacijske začasne odredbe je dopustna le v izjemnih primerih, zlasti takrat, ko bi stranki, ki zahteva varstvo, že tekom postopka nastala nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda oziroma bi ji grozilo nasilje. Pri izdaji takšnih začasnih odredb, ko se njihova vsebina prekriva z zahtevkom, je potreben restriktiven pristop, saj gre za izjemno sredstvo zavarovanja in je njena izdaja dopustna izključno zaradi razloga, navedenega v drugi alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ. Tožnik ni konkretno obrazložil in posledično tudi ni mogel dokazati relevantne škode, ki je pogoj za izdajo začasne odredbe. Zato predlog za izdajo začasne odredbe, da se zadrži učinkovanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in iz razloga nesposobnosti s ponudbo nove in da je tožena stranka dolžna tožeči stranki najkasneje v roku treh dni po izdaji začasne odredbe v celoti omogočiti opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi in tožeči stranki zagotoviti vse pravice iz delovnega razmerja, ni utemeljen.
ZPP člen 151. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51.
nagrada izvedencu – odmera nagrade – oprava naloge – nestrinjanje z izvedenskim mnenjem – zahtevno mnenje
Nestrinjanje z izvedeniškim mnenjem in v zvezi s tem očitana nestrokovnost ni razlog, da sodišče ne bi smelo odmeriti nagrade izvedencu. Vsa sporna vprašanja v zvezi z izvedenskim mnenjem bo sodišče razčistilo v nadaljevanju postopka.
Pravilna je odmera po postavki za izdelavo zahtevnega mnenja v višini 276,00 EUR, saj pritožba z ničemer ne obrazloži, da ne gre za zahtevno mnenje.
rok za dopolnitev tožbe - COVL - pravočasna vloga - pravočasna dopolnitev tožbe v več vlogah
Iz dopolnitve tožbe tožeče stranke, ki jo je vložila tožeča stranka brez pooblaščenca, res izhaja, da ta dejstev, ki utemeljujejo njen zahtevek, ni navedla, vendar je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo preuranjeno. Dopolnitev tožbe, ki jo je vložil pooblaščenec tožeče stranke 21. 6. 2016, je bila namreč pravočasna. V zadevi je 15-dnevni rok za dopolnitev tožbe pričel teči 9. 6. 2016 in je potekel 23. 6. 2016.
spor majhne vrednosti – (ne)odgovornost stranke za kršitev pogodbe – nezmožnost izpolnitve – protipraven odvzem lokala – trditveno in dokazno breme – nedovoljeni pritožbeni razlogi
Napačno je pritožbeno stališče, da že sam protipraven odvzem lokala predstavlja dejanje tretje osebe, ki je toženi stranki preprečilo izpolnitev pogodbene obveznosti in hkrati ni bilo odvisno od volje pravdnih strank ter ga ti tudi nista mogli pričakovati, preprečiti ali odkloniti. Ker je do odvzema prišlo na podlagi razmerja, v katerem sta bili tožena stranka in tretja oseba, ki ji je lokal odvzela, bi tožena stranka njeno ravnanje nedvomno lahko pričakovala oziroma predvidela. Kot ugotavlja že sodišče prve stopnje, namreč ta ni podala trditev, iz katerih bi izhajalo, da tega ni mogla.
gradbena pogodba - ključ v roke - pogodbena kazen - dodatna dela - izvedba dokaza z izvedencem - dopolnitev mnenja po uradni dolžnosti
Določbe tega člena se nanašajo na izvajanje dokaza z izvedencem. Ker je ta faza dokazovanja v pristojnosti sodišča, za dodatna zaslišanja (da se odpravijo nejasnost, nepopolnost, protislovja, dvomi o pravilnosti mnenja) ali za ponovitev dokazovanja z istimi izvedenci ali (če se niti s tem ne odpravijo nejasnosti, nepopolnosti, protislovja in dvomi) z drugimi izvedenci, ni potrebna pobuda strank. Potem ko se sodišče odloči, da bo izvedlo dokaz z izvedencem, ga mora izvesti tako, kot je določeno v tem členu ter v členih 251 do 253 ZPP. Če ugotovi, da je izvid nejasen, nepopoln ali pa sam s seboj ali z raziskanimi okoliščinami v nasprotju, mora te pomanjkljivosti po uradni dolžnosti odpraviti.
stroški pravdnega postopka – izdelava izvedenskega mnenja – brezplačna pravna pomoč – izplačilo stroškov iz proračuna – vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči
Stroški s strani sodišča angažiranih sodnih izvedencev so stroški postopka. Ker je bila polovica izvedenine izplačana iz sredstev proračuna, to na odločitev o stroških postopka ne vpliva. Tožnik, ki stroškov ni plačal, z odmero stroškov ne bo okoriščen. Terjatev namreč na osnovi zakone preide na Republiko Slovenijo, iz proračuna katere so bili plačani.
izvršljivost sodbe – potrdilo o izvršljivosti – razveljavitev potrdila o izvršljivosti – zavrženje pritožbe
Sodba postane pravnomočna in izvršljiva, ko zoper njo ni mogoče vložiti pravnega sredstva in je potekel rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti (paricijski rok).
Zavrženje prepozne pritožbe in vročitev sklepa pritožbenega sodišča, s katerim je le-to zavrnilo pritožbo, ne vpliva na izvršljivost pravnomočne sodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK0006935
SPZ člen 49, 49/1, 68. ZZK-1 člen 39, 48, 48/1. ZPP člen 214, 214/2.
pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – predznamba lastninske pravice – vknjižba – solastninska pravica – bremena skupne stvari – neprerekana dejstva
Lastninska pravica na nepremičnini se v zemljiško knjigo vpisuje z vknjižbo (39. člen ZZK-1). Predznamba vpisa te pravice v zemljiško knjigo pa je vpis, na podlagi katerega se sicer lastninska pravica pridobi, vendar le pod pogojem, če se predznamba kasneje opraviči (prvi odstavek 48. člena ZZK-1).
Kadar temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je bilo že odločeno v kazenskem postopku, je pravdno sodišče - glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti - vezano na pravnomočno obsodilno sodbo kazenskega sodišča (14. člen ZPP). V konkretnem primeru (ki obravnava isto dejansko stanje, kot je bilo obravnavano v omenjeni kazenski zadevi) je zato sodišče prve stopnje vezano na omenjeno pravnomočno kazensko sodbo - tako glede vrste in vrednosti ukradenih stvari, upoštevaje ob tem, da je kvalifikatorni znak te sodbe tudi v tem, da je znašala vrednost ukradenih stvari najmanj 50.000,00 EUR, torej več kot znaša v konkretnem primeru zavarovalna vsota (40.000,00 EUR) iz naslova zavarovalne police, s katero je tožeča stranka pri toženi stranki zavarovala nevarnost vloma in ropa v zlatarni D. d.o.o.
URS člen 23. ZPP člen 394, 394-10, 396, 396/1, 396/1-6.
obnova postopka – rok za vložitev predloga za obnovo postopka – tek rokov – nova dejstva – pravica do sodnega varstva
Rok za vložitev predloga za obnovo postopka zaradi novih dejstev začne teči tedaj, ko stranka zve za ta dejstva. To, kdaj sta pritožnik in njegov pooblaščenec prejela prepis zvočnega posnetka, na trenutek, ko sta za dejstva zvedela in jih zato tudi mogla navesti, ne vpliva. Za nova dejstva sta zvedela, ko sta slišala izpoved na naroku za glavno obravnavo.
dokazna ocena - trditveno in dokazno breme - načelo kontradiktornosti - pooblaščenec po zaposlitvi
Kar zadeva pritožbeni očitek, da so bila dela tožnika opravljena z napakami, pritožbeno sodišče zgolj pripominja, da so trditve tožene stranke v tej zvezi povsem nekonkretizirane, poleg tega pa tožena stranka v tej zvezi tudi ni uveljavljala nobenega jamčevalnega zahtevka. Zato zgolj dejstvo, da se sodišče prve stopnje v zvezi s tem ugovorom ni konkretno opredelilo, nikakor ne more vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.