Do odločitve o predlogu za izvršbo je na predpisan način dokazana zapadlost vsaj nekaterih obrokov. Glede zapadlih obrokov je sodna poravnava izvršljiva in je izvršilni naslov.
Od dejstva, ki ni razvidno iz zapisnika o sodni poravnavi, je odvisna zapadlost celotne terjatve, kar je treba dokazati na predpisan način.
izločitev dokazov - zastopnik obdolžene pravne osebe - zastopanje stečajnega dolžnika - pravne posledice začetka stečajnega postopka - prenos pooblastil na upravitelja - položaj in pristojnosti upravitelja
Z začetkom stečajnega postopka upravitelj pridobi pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika in vodenje njegovih poslov. Ker stečajni in kazenski postopek nimata stičnih točk, kolizija med interesi, ki jih je stečajni upravitelj dolžan varovati v stečajnem postopku, in interesi, ki jih je kot zakoniti zastopnik pravne osebe zastopa v kazenskem postopku, ni podana. Po določilu 30. člena ZOPOKD zastopa obdolženo pravno osebo zastopnik, ki je upravičen za vsa dejanja, za katera je po ZKP upravičen obdolženec.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085123
SPZ člen 69, 70. ZNP člen 31, 31/3, 119, 126. ZPP člen 286, 339, 339/2, 339/2-14.
razdelitev solastnine – fizična delitev nepremičnin – upravičen interes – civilna delitev – materialno procesno vodstvo – predlagalni nepravdni postopek – smiselna uporaba pravil o prekluziji – predlog načina razdelitve premoženja – pritožbeni rok – napačen pravni pouk – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pritožbi utemeljeno opozarjata na zmotno uporabo materialnega prava v konkretni zadevi. SPZ v 70. členu namreč prvenstveno predvideva fizično delitev stvari v naravi. Civilna delitev (prodaja stvari z razdelitvijo kupnine) se tako opravi zgolj, če delitev stvari v naravi ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti ali pa pomeni znatno zmanjšanje vrednosti stvari. V primeru, da je predmet delitve več nepremičnin v solasti, lahko sodišče fizično deli zgolj nekatere izmed nepremičnin, glede preostalih pa določi drugačen način delitve.
spor majhne vrednosti – pravica do izjave – izvedba naroka – limit – negativno stanje – pogodba o prekoračitvi sredstev – pogodba o zavarovanju potrošniških kreditov – izplačilo odškodnine – regres – regresni zahtevek – prehod terjatve
Tudi po stališču pritožbenega sodišča je tožnica toženčev dolg oziroma regresna zahtevka do toženca v postopku na prvi stopnji v celoti izkazala, zato so z izplačilom odškodnine nanjo po samem zakonu prešle vse terjatve hranilnice do toženca.
Tožena stranka je neposredno od tožnika dva dni pred narokom prejela pripravljalno vlogo, v kateri so bili priloženi tudi pisni dokumenti, ki jih je tožnik predlagal v dokazne namene, na naroku pa ji je bila vročena dodatna listina. Predlagala je rok, v katerem bo lahko odgovorila na prejete vloge s prilogami, kar je sodišče zavrnilo s pojasnilom, da iz pripravljalne vloge niti iz dodatne listine ne izhaja nič drugače, kot že iz samih tožbenih navedb in že predložene pripravljalne vloge. S takšnim postopanjem je sodišče prve stopnje toženi stranki kršilo pravico do izjave, zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje.
telesna okvara - invalidnina - pogoj pokojninske dobe
Tožnik z naknadnim dokupom časa dodiplomskega študija in prijave pri zavodu za zaposlovanje ni izpolnil pogoja pokojninske dobe za pridobitev pravice do invalidnine za 100 % telesno okvaro. Na dan nastanka telesne okvare ni izpolnjeval pogojev za priznanje pravice do invalidnine oziroma zahtevane pokojninske dobe in je bila zato zahteva za priznanje te pravice utemeljeno zavrnjena. 144. člen ZPIZ-1 je namreč izrecno določal, da zavarovanec pridobi pravico do invalidnine, če na dan nastanka telesne okvare izpolnjuje tudi pogoj pokojninske dobe, ki je določena za pridobitev pravice do invalidske pokojnine.
avtorska pravica – kršitev avtorske pravice – nepooblaščena objava avtorskega dela na spletu – izdaja knjige v elektronski obliki – objava besedila na svetovnem spletu v pdf obliki – materialna in nematerialna škoda zaradi kršitve avtorske pravice – predpostavke odškodninske odgovornosti – nedopustno ravnanje – vzročna zveza – pretrganje vzročne zveze – škoda – izgubljeni dobiček – višina odškodnine – število uporabnikov, ki so se seznanili z avtorskim delom – preprečitev ali znatno zmanjšanje škode s strani tožnika – civilna kazen – huda malomarnost ravnanja – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – zamuda s plačilom – vložitev tožbe
Avtor dovoljuje ali prepoveduje uporabo svojega literarnega dela in primerkov svojega dela. Kljub sklenjeni založniški pogodbi je legitimiran za vložitev odškodninske tožbe zaradi nepooblaščene objave literarnega dela na spletu.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060423
SPZ člen 67, 67/2, 67/3, 67/4. OZ člen 200, 200/1, 202, 202/1. ZZZDR člen 187, 192, 192/1. ZPP člen 77, 78, 339, 339/2, 339/2-11.
lastninska pravica več oseb – upravljanje s stvarjo – zamenjava strešne kritine – posel rednega upravljanja – soglasje solastnikov – poslovodstvo brez naročila – nujna gestija – notifikacijska dolžnost – zastopanje poslovno nesposobne stranke po skrbniku
O nujni gestiji govorimo, kadar gestor ravna v stiski, kadar posla ni mogoče odložiti, ker bi sicer nastala škoda. Obstajati mora konkretna nevarnost škode, ki jo gestor želi preprečiti s svojim ravnanjem, ali mora škoda že nastajati. Tožnik ponavlja v pritožbi, kar je ugotovilo na podlagi njegove izpovedi in izpovedi priče A. A. tudi že prvostopenjsko sodišče, da je bila streha dotrajana, potrebna zamenjave, da je na določenih mestih puščala in da so gnili leseni deli. Tudi če je škoda že nastajala, s tem tožnik še ni dokazal takšne nujnosti in neodložljivosti posla, da se ga je moral takoj lotiti sam, brez soglasja solastnice stavbe in tudi brez takojšnjega obvestila o svojem ravnanju (prvi odstavek 200. člena OZ).
osebni stečaj – ločitvena pravica – prenehanje ločitvene pravice – poplačilo ločitvenega upnika – odškodninska odgovornost stečajnega upravitelja – protipravnost ravnanja – zmanjšanje stečajne mase – pomoč policije – končanje nujnih poslov – nadaljevanje poslovanja stečajnega dolžnika
Odškodninska odgovornost stečajnega upravitelja v postopku osebnega stečaja.
S tem, da stečajni upravitelj upniku, ločitvenemu ali izločitvenemu upniku prereka terjatev, mu še ne povzroči škode.
Premoženje, na katerem je po trditvah tožnika imel ločitveno pravico, je z zavrnitvijo njegovega zahtevka postalo premoženje stečajne mase, tožnik pa „navaden“ upnik stečajnega dolžnika.
Toženka je dokazala, da stečajna dolžnica nikoli ni bila lastnica spornega goveda, temveč je bila kot rejka le njegova imetnica. Čim je tako, je jasno, da tožnik ločitvene pravice ne bi mogel pridobiti na premoženju nekoga tretjega, saj se ta lahko pridobi le na premoženju stečajnega dolžnika.
Določili 316. in 317. člen ZFPPIPP, ki za dokončanje obstoječih poslov stečajnega dolžnika terjata dovoljenje sodišča, se v postopku z osebnim stečajem ne uporabljata.
Tožnik je po izčrpno obrazloženi ugotovitvi prvega sodišča sam povzročil izredno odpoved njegove pogodbe o zaposlitvi. Izguba rednih prejemkov iz naslova njegove zaposlitve zato ni bila posledica objektivnih okoliščin, na katere ne bi imel vpliva. Tožnikova izguba zaposlitve zato ne more voditi do znižanja preživnine za mld. toženki (primerjaj IV Cp 4110/2007).
ZSV člen 100. OZ člen 82, 564, 565, 565, 567. ZUPJS člen 42b. Uredba o o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev člen 18, 18/3.
Po 3. odstavku 18. člena Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev se, če je kdo od zavezancev na podlagi izvršljivega pravnega naslova ali pravnega posla, zavezan upravičencu v celoti plačevati oskrbo v institucionalnem varstvu, njegov prispevek določi v višini zneska, za katerega je bil upravičenec oproščen plačila storitve. Tožnikov brat je z upravičenko storitev institucionalnega varstva sklenil pogodbo o preužitku, vendar v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo ugotovljeno, ali s
e je s tem zavezal, da bo p
oravnal vse, še pred sklenitvijo pogodbe zapadle obveznosti domske oskrbe upravičenke, tudi tiste, ki jih je bil po takrat veljavni odločbi o določitvi zavezancev za plačilo institucionalnega varstva in višine njihove oprostitve oziroma prispevka zavezan plačati tožnik. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje.
potrebni stroški upnika - nagrada pooblaščencu - pridobitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti
Upnik oz. njegov pooblaščenec ne more podati izjave, da je bilo izdano potrdilo o izvršljivosti, če potrdilo o izvršljivosti dejansko ni izdano, saj bi to pomenilo navajanje neresničnih dejstev oziroma bi predstavljalo najmanj moralno sporno in neetično ravnanje upnika ali njegovega pooblaščenca v izvršilnem postopku, pri čemer bi pooblaščenec upnika tvegal tudi nevarnost, da bi se na podlagi dolžnikovega ugovora izkazalo, da dejansko takšno potrdilo o izvršljivosti ni bilo izdano. Vsekakor pa se ni mogoče strinjati s stališčem, da je strošek pridobitve potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti strošek postopka iz katerega izvira izvršilni naslov, saj je mogoče takšno potrdilo izdati šele po pravnomočnosti izvršilnega naslova, kar pomeni, da ga ob tolmačenju, kot ga je zavzelo prvostopenjsko sodišče, upnik ne bi mogel zahtevati oziroma ne bi mogel zahtevati njegovega povračila od dolžnika niti v pravdnem postopku, ker je ta pravnomočno končan, niti v postopku izvršbe.
Strošek pridobitve potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti je nedvomno potreben za vložitev predloga za izvršbo, hkrati pa tudi ne predstavlja stroška, ki bi bil vključen v nagrado pooblaščencu za sestavo predloga za izvršbo, kot je to mogoče šteti za nagrado za posvet s stranko pred vložitvijo predloga. Za pridobitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti mora namreč pooblaščenec opraviti dodatno komunikacijo z organom, ki je izdal izvršilni naslov in za pridobitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti bodisi sestaviti poseben dopis, bodisi pridobiti to potrdilo z obiskom organa, ki takšno potrdilo izda.
povzročitev škode – podlage za odgovornost – padec z gradbenega odra – podjemna pogodba – podjemnikove obveznosti – napake materiala – ravnanje oškodovanca – oškodovan postavitelj gradbenega odra – poseben sklep o stroških postopka
Na podlagi prepričljive in logične dokazne ocene je pravilen zaključek prvega sodišča, da je tožnik s podjemno pogodbo prevzel izdelavo gradbenega odra. Izdelati bi ga moral skladno s predpisi in standardi, zato za škodo, ki mu je nastala, odgovarja sam.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084956
OZ člen 165, 168, 168/3, 174, 174/2, 175. ZPP člen 285.
delovna nesreča – invalidnost – prerazporeditev – izgubljeni zaslužek – uporaba prostega preudarka – izgubljeni dobiček – renta – trditveno in dokazno breme – dokazovanje – mejna verjetnost – normalen tek stvari – premoženjska škoda – povrnitev premoženjske škode – kdaj zapade odškodninska obveznost – začetek teka zamudnih obresti – odločitev o stroških postopka – porazdelitev stroškovnega bremena – vsaka stranka krije svoje stroške postopka – neenak uspeh v pravdi – narava spora – zavarovalnica kot tožena stranka
Tožnikov zahtevek za plačilo izgubljenega zaslužka in plačevanje rente za čas po 21. aprilu 2015 je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo. Tožnik bi namreč navedenega dne izgubil zaposlitev, tudi če zaradi posledic delovne nezgode ne bi bil invalid. Do odškodnine bi bil zato upravičen le, če bi dokazal, da bi v tem primeru lahko dobil takšno delo, s katerim bi zaslužil več, kot znašajo njegovi sedanji prejemki (plača z nadomestilom za invalidnost). Tega tožnik ni zatrjeval. V nasprotnem primeru bi bil tožnik zaradi posledic delovne nezgode dejansko v boljšem položaju kot primerjalni delavci, ki so izgubili zaposlitev pri istem delodajalcu zaradi njegove likvidacije. Tožnikova pritožba v tem delu torej ni utemeljena.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080183
OZ člen 174, 174/1, 179, 299, 378. ZOZP člen 20a, 20a/1, 42č, 42č/1. ZPP člen 242, 242/2, 337, 337/1.
prometna nesreča – povrnitev škode – nepremoženjska škoda – zlom medenice – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – skaženost – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – premoženjska škoda – tuja pomoč – pomoč družinskih članov – urna postavka – zavarovanje avtomobilske odgovornosti – obvezno zavarovanje v prometu – zamuda – tek zakonskih zamudnih obresti – škoda ni v celoti ocenjena – uporaba splošnih določb OZ – stroški postopka
V konkretnem primeru odgovornost zavarovalnice ni bila sporna, vendar škoda ni bila v celoti ocenjena, zato glede zamude ni mogoče uporabiti določb ZOZP, ampak je ob zaključku, da ZOZP v tem primeru ni uredil zamude, uporabiti splošno določbo 299. člena OZ.
podjemna pogodba - napaka - pravočasno grajanje napake - skrita napaka - opredeljeno grajanje napak - vzrok napake - opis posledic napake - laik
Tožena stranka bi lahko grajala napake v 1 mesecu od odkritja. Da pa bi bilo grajanje pravočasno, bi morala tožena stranka trditi, kdaj je napako odkrila. Lahko bi jo odkrila šele po začetku delovanja, ali celo šele po določenem obdobju delovanja, ko bi se prepričala, da napaka obstaja in da gre za napako v načrtu, in ne na primer za napako pri izvedbi.
Naročnik mora, kolikor je to od nestrokovnjaka mogoče pričakovati, opisati posledice napake. Vzrok napake mora seveda odkriti podjemnik sam. Od naročnika torej ni mogoče zahtevati natančnega opisa napake, ne zadošča pa tudi povsem splošen opis, če je mogoče razumno pričakovati natančnejšega.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VSK00015774
ZLNDL člen 2. ZPP člen 8, 154, 155, 155/1.
družbena lastnina - lastninjenje - pravica uporabe - prenos pravice uporabe - celovita dokazna ocena - stroški pritožbenega postopka
Splošno pravilo, da gradbena, lokacijska in uporabno dovoljenje ter drugi upravni akti praviloma niso mogli odločiti o pravici uporabe oziroma o lastninski pravici, saj so odločali o vprašanju gradnje in uporabe zgrajenih objektov, v tem primeru ne pride v poštev. V obravnavanem primeru so bili namreč izdajatelji teh upravnih aktov organi Občine, torej organi subjekta, ki je lahko razpolagal s pravico uporabe. Vsi ti akti zato predstavljajo hkrati tudi povsem jasno izjavnovoljno ravnanje toženkine pravne prednice.
ZIZ člen 38, 38/2, 178. ZPP člen 270, 270/1, 270/1-14.
predujem za cenilca - sklep procesnega vodstva - dovoljenost pritožbe
Sklep, s katerim sodišče upniku naloži, da mora v roku 8 dni plačati predujem za sodnega cenilca, je sklep procesnega vodstva, zato pritožba zoper tak sklep ni dovoljena.
STVARNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084964
ZPP člen 206, 206/1.
ureditev meje - prekinitev postopka - predhodno vprašanje
Sodišče odredi prekinitev postopka če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja. Okoliščina, da je nasprotni udeleženec med postopkom zoper predlagatelja podal prijavo na inšpekcijske organe zaradi nelegalne gradnje objekta, v ničemer ne vpliva na potek postopka za ureditev meje, kot je že pravilno pojasnilo nasprotnemu udeležencu sodišče prve stopnje.