vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja na zapisnik pri sodišču - zavrženje predloga - pouk o pravnih posledicah stečajnega postopka - nepopoln predlog
Po tistem, ko je dolžnik podpisal zapisnik, je bil upravičeno prepričan, da njegov predlog vsebuje vse, kar je potrebno za meritorno odločitev o njegovem predlogu. Za sestavo tako okrnjene vloge, kakršno predstavlja zapisnik sodišča z dne 26. 10. 2016, pa ZFPPIPP ne daje pravne podlage, ker ni v skladu s 383.a členom ZFPPIPP.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080202
SPZ člen 95, 95/2, 96, 96/1. OZ člen 190, 198. ZPP člen 337, 337/1.
uporaba solastne stvari – stanovanje – pravni položaj nedobrovernega posestnika – neupravičena pridobitev – uporabnina
Toženec ni imel pravice do izključne uporabe stanovanja, zato je dolžan plačati tožnici uporabnino (kot stvarnopravno reparacijo), sorazmerno njenemu takratnemu polovičnemu deležu na stanovanju.
Res je, da bi moralo sodišče po umiku tožbe v delu primarno uveljavljanega tožbenega zahtevka na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila praviloma glede tega izdati sklep o ustavitvi postopka, a ob neposrednem učinku izjave o umiku tožbe in deklaratorni naravi sklepa sama opustitev izdaje navedenega sklepa še ne predstavlja relativne bistvene kršitve, ki bi kakorkoli vplivala na pravilnost končne odločitve.
Grožnja, čeprav huda, zavržna in v nasprotju z moralo, je izpodbojni razlog. Glede na to, da je grožnja kot taka vedno nemoralna, bi ob sledenju toženčevi pritožbeni tezi, vedno privedla do ničnosti pogodbe, posebna ureditev grožnje in predvidene sankcije zanjo v jasni določbi 45. člena OZ pa bi bila odveč.
izvršba na denarno terjatev dolžnika do dolžnikovega dolžnika - rubež terjatve - prenos v izterjavo - obseg rubeža terjatve - rubež nezapadlih terjatev - najemnina
Predmet rubeža in prenosa so lahko tudi nezapadle terjatve. To je mogoče sklepati iz prvega odstavka 120. člena ZIZ, ki s prenosom terjatve v izterjavo daje upniku pravico zahtevati od dolžnikovega dolžnika izplačilo zneska, ki je naveden v sklepu o prenosu, če je ta znesek zapadel. Upnik je v predlogu z dne 11. 3. 2015 navedel in opredelil, za katero denarno terjatev dolžnika do dolžnikovega dolžnika gre (denarno terjatev dolžnika, ki jo ima do tretjega po Najemni pogodbi z dne 15. 11. 2013, dodatku št. 1 z dne 18. 12. 2013 ter št. 2 z dne 5. 9. 2014, predložil je pogodbo in dodatka, iz katerih izhaja terjatev in njena višina, prav tako je opredelil višino svoje terjatve, za poplačilo katere je predlagal nadaljevanje izvršbe s tem sredstvom izvršbe in na ta predmet izvršbe ter tako izpolnil vse zahteve za izdajo sklepa o prenosu).
kolektivno upravljanje avtorskih pravic – pravica radiodifuzne retransmisije – kabelska retransmisija – avdiovizualna dela – male glasbene pravice – avtorski honorar – višina avtorskega nadomestila – višina tarife – običajno nadomestilo – minimalni avtorski honorar – skupni sporazum – Pravilnik 1998 – Memorandum – tarifni sporazum – začasna tarifa
Res je Ustavno sodišče RS z odločbo U-I-165/03-18 z dne 15. 12. 2005 razveljavilo prvi odstavek poglavja II-javno oddajanje – tarife, ker je ugotovilo, da so v njem predpisana merila za določitev višine avtorskega honorarja za javno radiodifuzijo, presplošna. V ostalem delu II poglavja (drugi in tretji odstavek) pa tarifa ni bila razveljavljena, zato je prvostopenjsko sodišče kot veljavno in dovolj določno ter primerno za izračun avtorskega nadomestila uporabilo določbo 7. točke drugega odstavka tega poglavja tarife, ki določa minimalen avtorski honorar za kabelsko retransmisijo v višini 42,00 SIT oziroma sedaj 0,175 EUR po naročniku mesečno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0081238
OZ člen 964, 964/1, 965, 965/2. ZOdv člen 9.
odškodninska odgovornost odvetnika - zavarovanje poklicne odgovornosti - zavarovalno kritje - zavarovalni primer - nastanek zavarovalnega primera - izbris odvetnika iz imenika odvetnikov - hipotetična presoja posledice nepristopa odvetnika na narok - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravno priznana škoda - izključitev zavarovalnega kritja zaradi naklepnega ravnanja odvetnika
Za nastanek zavarovalnega primera morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer, da vzrok škode (strokovna napaka odvetnika) nastane v času trajanja zavarovanja in da je zahtevek postavljen v času trajanja zavarovanja (gre za t. i. teorijo uveljavljanja zahtevkov).
V obravnavani zadevi 5. 5. 2009 zamudna sodba ni bila izdana, zato učinek Ustavne odločbe o razveljavitvi dela zakona ni relevanten. Relevanten pa je pri hipotetičnem sklepanju, ali bi sodišče izdalo zamudno sodbo na podlagi zakonske določbe, ki ni v skladu z Ustavo RS. Sodišče prve stopnje zato pri hipotetični presoji ni pravilno upoštevalo dejstva, da je bil drugi odstavek 282. člena ZPP razveljavljen z odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-164/09-13 z dne 4. 2. 2010. Škoda, ki jo je sodišče prve stopnje utemeljevalo na neizdani zamudni sodbi, zato ne more biti pravno priznana, saj temelji na neustavni in že razveljavljeni odločbi ZPP.
sklenitev pogodbe – prava volja strank – neobstoječ pravni posel – vrnitveni zahtevek – rei vindicatio – tožba lastnika za izročitev stvari v posest – načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Navkljub zapisu v pogodbi se prava volja nobene od pogodbenih strank ni nanašala na celotno parcelo oziroma tudi na sporni del parcele severno od cipres. V tem delu je šlo za neobstoječ pravni posel.
Dejanska pogodbena volja obeh strank glede predmeta obveznosti v času sklenitve pogodbe se je razlikovala od v pogodbi zapisane. V delu, v katerem obstaja razlika in glede česar volje ni bilo, pogodba ni nastala.
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo velja za pravice, ki so tam vpisane, v konkretnem primeru to, da je tožnik kupoval od pravega lastnika. Kaj in koliko je kupil, pa je stvar njune svobodne pogodbene volje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060431
OZ člen 255, 259, 259/4, 260, 270, 424, 1012, 1022. ZFPPIPP člen 62, 71. ZPP člen 286.
actio pauliana – izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – odkup terjatve – odstop terjatve – cesija – odgovornost za izterljivost – poroštvo – prenehanje terjatve zaradi opustitve prijave v stečajnem postopku – prekluzija – kršitev pravice do izjave
Tožnica ima prav, ko trdi, da dejstvo, da (odstopljene) terjatve ni prijavila v stečajnem postopku družbe E., d. o. o., ne vpliva na obstoj terjatve tožnice do prvega toženca oziroma ne more povzročiti njenega (naknadnega) prenehanja. V novejši sodni praksi VS RS je sprejeto stališče, da je (pravočasna) prijava terjatve le pogoj, da se v stečajnem postopku v razumnem času dokončno določi, katere terjatve bodo poplačane iz stečajne mase in v kolikšnem deležu. Terjatve, ki niso prijavljene ali so prijavljene prepozno, ne prenehajo, le iz stečajne mase jih ne bo mogoče poplačati. Na terjatev, ki jo ima tožnica do prvega toženca na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi, že po pravnomočnosti izvršilnega naslova nastala neizterljivost namreč ne more (več) vplivati.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080217
OZ člen 978. ZPP člen 215, 337, 339, 339/2, 339/2-15.
skupno premoženje zakoncev – obseg skupnega premoženja – pravice zavarovalca pred nastankom zavarovalnega primera – odkup – protispisnost – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pritožbene novote
Ker so osebna zavarovanja običajno dolgoročne pogodbe, je zakonsko predvidena možnost odkupa zavarovalne police (978. člen OZ), pri katerem je zavarovalnica dolžna izplačati odkupno vrednost zavarovalne police, ki se izračuna na podlagi posebnih pravil o oblikovanju matematične rezerve. Zavarovalnica torej v primeru odkupa zavarovalne police ni dolžna vrniti vseh dotlej plačanih premij, temveč del plačanih premij zadrži kot plačilo za opravljeno storitev zavarovanja.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085976
ZOR člen 202. KZ 183, 183/2. ZPP člen 258, 258/2, 262, 262/2, 282, 286b.
povrnitev nepremoženjske škode – spolni napad na otroka – spolni napad na mladoletno osebo – duševna manjrazvitost – odmera odškodnine – zadoščenje v posebnih primerih
Odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo v primeru ponavljajočih se spolnih zlorab mladoletne (12-14 let stare) osebe, ki je duševno manj razvita.
ZVEtL člen 6, 13, 17. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZNP člen 37.
vzpostavitev etažne lastnine – pravni naslov za pridobitev lastninske pravice – vročitev prijave udeležbe upravnika drugim udeležencem – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – kršitev pravice do izjave
Obe pritožbi pravilno navajata, da je bilo nepravilno ravnanje sodišča, ki je prijavo udeležbe upravnika (pravilno: etažnih lastnikov) stavbe pritožnikom vročilo šele skupaj z izpodbijanim sklepom, odločitev pa je oprlo na enostranske navedbe upravnika (oziroma etažnih lastnikov, ki jih upravnik zastopa). S takšnim ravnanjem je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 13. členom ZVEtL.
Ker udeleženec D. D. glede dela št. 6, t.j. dela stavbe z ID številko 006-6 v 4. etaži, (ki je kot splošni skupni del določen v točki II.d izreka sklepa) primernega pravega naslova za pridobitev lastninske pravice na tem delu ni izkazal, je sodišče pravilno odločilo, da gre za splošni skupni del stavbe.
prekinitev postopka – razlogi za prekinitev postopka – vložitev izrednega pravnega sredstva
Sodišče prve stopnje se je pravilno oprlo na ustaljeno stališče sodne prakse, po katerem vložitev izrednega pravnega sredstva ni razlog za prekinitev postopka. Predmetni postopek ni in ne sme biti nobena izjema.
spor zaradi motenja posesti – sodno varstvo posesti – varstvo na temelju pravice – petitorna pravda – odtujitev stvari med pravdo – relevančna teorija
V posestnem sporu se 190. člen ZPP in s tem relevančna teorija upošteva, če tožeča stranka odtuji med pravdo nepremičnino, na kateri zahteva posestno varstvo, in novi lastnik prevzame stvar tudi v posest. V takšnem primeru je tožeča stranka dolžna prilagoditi tožbeni zahtevek novonastali situaciji.
zaslišanje strank – zavrnitev dokaznega predloga za zaslišanje stranke – nepotreben dokaz – pavšalno prerekanje navedb nasprotne stranke – pravni interes za pritožbo – uspeh v pravdi – manjkajoča opravilna številka sklepa o izvršbi v izreku sodbe – očitna pisna pomota – popravni sklep
Ker tožena stranka ni prerekala navedb tožeče stranke, katere je ta po ugovoru podala v dopolnitvi tožbe, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo dokazni predlog z zaslišanjem tožene stranke. Tožeča stranka pa je v zadostni meri dokazala svoje trditve in zadostila trditvenemu bremenu.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – LASTNINJENJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072619
ZOR člen 308, 324, 324/1, 324/2, 352, 361. ZLPP člen 44, 47, 47/1, 47/2, 47/3. ZPP člen 184, 185, 185/1.
povrnitev denarnih vlaganj – posojilna pogodba – zastaranje – začetek teka zastaralnega roka – pogodba o nadomestni izpolnitvi – novacija – prenovitev – učinki razveljavitve – ničnost – povračilni zahtevki – kondikcija – samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev – pogodba o ureditvi medsebojnih odnosov – pogodba o ureditvi in realizaciji prevzetih pravic in obveznosti – sprememba tožbe
Če je pogodba o prenovitvi razveljavljena, se šteje, da prenovitve sploh ni bilo in da prejšnja obveznost sploh ni prenehala. Posledice ugotovitve ničnosti Ureditvene pogodbe so smiselno enake tistim, ki jih ureja 352. člen ZOR pri prenovitvi.
Z ugotovitvijo ničnosti Ureditvene pogodbe je obveznost iz SAS oživela. To je „obveznost vrniti vrednost združenih sredstev“. Temelj vtoževane terjatve je zato pogodbeni in razmerje, kot je opredeljeno v SAS, je posojilno razmerje.
Povračilna obveznost nastane takoj, ko je opravljena izpolnitev z vsebino obveznosti iz nične pogodbe.
Nastanek terjatve je nujna predpostavka za začetek teka njenega zastaranja. To pa še ne pomeni, da se trenutek začetka teka zastaranja terjatve nujno veže na trenutek njenega nastanka.
Pravilo iz 361. člena ZOR je treba razlagati v smislu, da začne zastaranje teči, ko se rodi tožba. Pri tem je osnovno vodilo pravilo, da mora sodišče pravila zastaranja uporabiti glede na okoliščine posameznega primera, in sicer tako, da ne omeji pretirano ali celo prepreči uveljavljanje zahtevkov, ki jih ima stranka na razpolago.
Zastaralni rok ne more teči, dokler je tožnikova nevložitev tožbe posledica nezakrivljene nevednosti.
Ker med prvo tožnico in toženo stranko ni prišlo do sporazumne ureditve razmerij, tožeča stranka lahko s tožbo zahteva od tožene stranke vračilo vrednosti vloženih sredstev v toženo stranko, tako kot je zahtevala, saj plačilo denarnega zneska predstavlja enega izmed možnih načinov izpolnitve obveznosti tožene stranke po SAS, še zlasti, ker so imela vložena sredstva pravno naravo posojila. Tožba na sklenitev pogodbe, ki bi urejala pogoje, način in roke vračanja združenih sredstev po SAS, v danem primeru za prvo tožnico zato ni edini možen način uveljavitve sodnega varstva.
V obravnavanem primeru Escrow pogodba z dne 24. 12. 2009 ne vsebuje določb o (prenehanju) tožnikove obveznosti. To pa pomeni, da je tožnik za sprejeto obveznost kot sodolžnik še naprej odgovarjal tako, kot se je zavezal s Pogodbo o pristopu k dolgu z dne 24. 7. 2008 in Escrow pogodbo z dne 27. 8. 2008. Gre za položaj iz drugega odstavka 395. člena in ne za položaj iz prvega odstavka 398. člena OZ. S sklenitvijo novih pogodb o zavarovanju, ki niso izrecno določale, da se z njimi nadomešča zavarovanje, h kateremu se je kot sodolžnik zavezal tožnik oziroma niso določale, da zaradi njih zavarovanje tožeče stranke preneha, tožnikova obveznost ni prenehala.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – zamuda roka – plačilo sodne takse – upravičen razlog za zamudo – sesutje računalniškega sistema
Pritožnici se je pred iztekom roka za plačilo sodne takse za pritožbo „sesul“ računalniški sistem, zato je sodno takso prek spleta plačala dva dni po njenem izteku. Verjeti je, da družba gotovinsko ne posluje, a splošno znano je, da poleg navedenih obstajajo še drugačni načini plačil, npr. ustni/osebni nalog banki za elektronsko plačilo. Zakaj pritožnica predzadnji (ko se je pokvaril računalnik) in zadnji dan roka plačila ne bi mogla izvesti na tak način, v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni navedla. Tak predlog je torej očitno neutemeljen.
sodna ureditev meje – kriteriji za sodno ureditev meje – zadnja mirna posest – dobra vera posestnika – katastrska meja
Za (zadnjo) mirno posest se ne zahteva, da je posest kvalificirana, zato dobrovernost posesti in doba izvrševanja posesti, ki je potrebna za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini, v primeru ureditve meje po zadnji mirni posesti nista pravno pomembni okoliščini. Odločilno dejstvo pri zadnji mirni posesti je le izvrševanje dejanske posesti na spornem prostoru brez nasprotovanja zemljiškoknjižnega lastnika zemljišča. Potek meje po podatkih katastrskega načrta oziroma zemljiškega katastra tudi ni pomembna okoliščina, če meja ni bila dokončno urejena (v obravnavanem primeru ni bila).
ZIZ člen 17, 44, 44/3, 59. ZPP člen 308, 319, 319/2.
zavrženje tožbe – pravnomočno razsojena stvar – ne bis in idem – izvršljiv notarski zapis – presumpcija o obstoju terjatve – izvršba na podlagi izvršilnega naslova – izvršba na podlagi verodostojne listine
Ker tožeča stranka že razpolaga z izvršilnim naslovom (izvršljivim notarskim zapisom), nima pravnega interesa za uveljavljanje tožbenega zahtevka za isto terjatev, zato je sodišče prve stopnje zavrglo njeno tožbo, s čimer je preprečilo nedopusten poskus pridobitve še enega izvršilnega naslova za isto terjatev.
ZD člen 210, 210/2, 210/2-3, 212, 224. ZZZDR člen 25, 51.
napotitev na pravdo – velikost dednega deleža – obseg zapuščine – skupno premoženje – res iudicata – prekinitev zapuščinskega postopka – razlog za prekinitev zapuščinskega postopka – vložitev revizije – obnova zapuščinskega postopka
Če bo dedinja z revizijo in nato v morebitnem ponovnem sojenju uspela, bo lahko uveljavljala svoje pravice iz zapuščine v skladu z določbo 224. člena ZD, ne more pa biti vložena revizija razlog za prekinitev zapuščinskega postopka.