OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00044193
ZFPPIPP člen 252, 253, 256, 256/1. OZ člen 11, 11/3, 101.
prodajna pogodba za nepremičnino - razveza pogodbe - začetek stečajnega postopka - vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba - nedenarna terjatev - terjatev stečajnega dolžnika do upnika - vrnitev nepremičnine v posest - priznanje terjatve v stečajnem postopku - ugovor sočasnosti izpolnitve - zavrnitev ugovora - dopuščena revizija
Vzajemno neizpolnjeni kondikcijski zahtevki, ki jih urejajo pravila pogodbenega prava, spadajo v kategorijo »medsebojnih terjatev na podlagi vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe« (pododdelek 5.3.3 ZFPPIPP). Ker za take terjatve ne nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka in ker tudi niso predvidene omejitve glede ugovora sočasne izpolnitve, je toženka upravičena zahtevati, da sodišče izpolnitev njene obveznosti veže na istočasno izpolnitev tožničine obveznosti. Sodišči prve in druge stopnje sta zato nepravilno zavrnili ugovor sočasne izpolnitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS00045227
Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 23, 23-b, 41, 41/1, 42. ZNP-1 člen 96, 96/1. ZMZPP člen 111.
izvršljivost tuje sodne odločbe - odločba italijanskega sodišča - sodna odločba o izvrševanju starševske odgovornosti - odločba o stikih - razglasitev izvršljivosti - Uredba Sveta ES 2201/2003 - javni red - zaslišanje otroka
Predlagatelj sicer res ni zahteval neposredne izvršbe odločbe o stikih, kjer bi bili – upoštevaje odločbo Sodišča EU v zadevi C-491/10 – ugovori nasprotne udeleženke glede zaslišanja otroka docela neupoštevni. Vendar pa je v okoliščinah primera, kjer se zahteva razglasitev izvršljivosti zgolj tistega dela sodbe, ki se nanaša na stike, primerno temu prilagojeno obravnavati pritožbene očitke.
ZPP člen 142, 243, 318, 339, 339/2-8. URS člen 22.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravica do izjave v postopku - osebna vročitev - vročitev tožbe s fikcijo vročitve - dvom v pravilnost vročitve - javna listina - podpis na vročilnici - pristnost podpisa - dokazovanje - izvedenec grafološke stroke - dokazni predlog v pritožbi - zavrnitev dokaznega predloga - načelo kontradiktornosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dopuščena revizija
Ker je bil toženkin dokazni predlog za postavitev izvedenca grafologa primeren za dokazovanje neresničnosti podatkov na vročilnici, popoln in substanciran, bi njegova izvedba lahko imela vpliv na odločitev sodišča. Z zavrnitvijo dokaznega predloga za postavitev izvedenca grafologa je sodišče druge stopnje kršilo toženkino pravico do izvedbe predlaganega dokaza iz 22. člen URS.
predlog za dopustitev revizije - presoja ustavnosti zakona - ZIZ - prekinitev postopka
Vrhovno sodišče je v zadevi II DoR 62/2020 s sklepom z dne 22. 5. 2020 prekinilo postopek in z zahtevo začelo postopek za oceno ustavnosti prvega odstavka 10. člena ZIZ. Ker bi moralo Vrhovno sodišče pri odločanju o predlogu za dopustitev revizije uporabiti navedeni člen ZIZ, je v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZUstS prekinilo postopek za dopustitev revizije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS00044335
ZPP člen 367a. URS člen 35, 39.
dopuščena revizija - kršitev osebnostnih pravic - varstvo pravic zasebnosti - razžalitev dobrega imena in časti - kolizija ustavnih pravic - kolizija med svobodo izražanja ter pravico do dobrega imena in časti - povrnitev nepremoženjske škode - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali sta obe sodišči v okoliščinah konkretnega primera ustrezno uravnotežili tožničino pravico do varstva pravic zasebnosti in osebnostnih pravic (35. člen Ustave RS) s toženkino pravico do svobode izražanja (39. člen Ustave RS) ter s toženkino pravico do osebnega dostojanstva (35. člen Ustave RS), ko sta presodili, da je bilo protipravno ravnanje toženke, ko je hudo prizadeta zaradi smrti svoje psičke na tožnico (preko njenega novega delodajalca) naslovila očitke kot so: lažnivka, morilka, arogantna oseba brez čustev, slabič, neljubitelj živali in podobno, ter s tem, ko je fotografijo tožnice (s pripisom "L." in "K. zaradi prevelikega odmerka zdravil psička po treh dneh poginila") po pošti poslala še stricu tožnice A .L. in drugim (so) vaščanom tožnice ter nekaterim veterinarskim ambulantam po Sloveniji, ter s tem, ko je po telefonu poklicala tožničinega strica A. L. (misleč, da je oče tožnice) in ga zgolj spraševala po tožnici,
- ali sta obe sodišči zmotno uporabili materialno pravo, ker sta šteli, da ni pomembno, ali je imela toženka utemeljen razlog verjeti, da je tožnica kot veterinarka odgovorna za smrt njene psičke zaradi nepravilnega zdravljenja in je to vplivalo na toženko, da se je proti tožnici ostro izražala,
- ali je bila odškodnina za nepremoženjsko škodo v višini 1.500,00 EUR v okoliščinah konkretnega primera pravilno odmerjena.
dopuščena revizija - odškodninska odgovornost upravljalca javnih cest - odgovornost koncesionarja - odgovornost cestnega podjetja - prispevek oškodovanca - prometna nesreča - redno vzdrževanje javnih cest - prilagoditev vožnje razmeram na cesti - deljena odgovornost - povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine - katastrofalna škoda
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je sodba sodišča druge stopnje glede razlogov o tožnikovem soprispevku pravilna in zakonita;
- ali je bila tožniku glede na primerljivo sodno prakso Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in glede na obseg nepremoženjske škode, ki jo je utrpel, prisojena pravična denarna odškodnina.
predlog za dopustitev revizije - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - laična vloga - postulacijska sposobnost - nedovoljen predlog - prepozen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožnik v laični vlogi ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, zato njegov predlog ni dovoljen.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo določbe ZD in ZPP, ko je odločilo, da obstaja procesna nujnost, da v postopku za ugotovitev, da denarni znesek sodi v zapuščino, in za vrnitev tega zneska v zapuščino, sodeluje tudi dedič, ki se je dedovanju v korist sodediča odpovedal.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - nepravdni postopek - zdravstveno stanje udeleženca - bivanje udeleženca v socialno varstvenem zavodu
Vrhovno sodišče ocenjuje, da je predlagana delegacija smotrna. V postopku za spremembo obsega skrbnikovih obveznosti je namreč predvideno obvezno zaslišanje osebe, ki je postavljena pod skrbništvo (61. člen ZNP-1), predviden pa je tudi pregled izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Glede na zdravstveno stanje nasprotnega udeleženca je očitno, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer udeleženec trenutno biva.
- ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da je tožnik prispeval k nastanku škodljive posledice v deležu 35 %;
- ali je tožnik (kot oškodovanec) v danih razmerah s svojim načinom vožnje v celoti oziroma v pretežni meri sam nase prevzel riziko nastanka škode na svojem zdravju;
- ali zavarovanje civilne odgovornosti sklenjeno po Splošnih pogojih za zavarovanje splošne civilne odgovornosti glede na določbo 10. točke tretjega odstavka 2. člena nudi zavarovalno kritje za materialno škodo iz naslova izgubljenega zaslužka, ki jo v posledici škodnega dogodka utrpi oškodovanec.
dopuščena revizija - pravica do pritožbe - odgovor na pritožbo - pravica do izjave v postopku - sprememba dejanskega stanja pred sodiščem druge stopnje - izvedba glavne obravnave pred sodiščem druge stopnje - obrazloženost sodbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali sme pritožbeno sodišče odločati o pritožbi, če se pred tem ne seznani in ne preuči navedb nasprotne stranke v pravočasnem odgovoru na pritožbo, v katerem se ta vsebinsko opredeljuje do pritožbenih navedb in jih zavrača;
- ali sme pritožbeno sodišče brez oprave pritožbene obravnave ugotoviti drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovilo prvostopenjsko sodišče na podlagi izvedbe dokazov, tudi na podlagi izpovedbe zaslišane pravdne stranke;
- ali pojasnila pritožbenega sodišča, zlasti v 11. in 17. točki obrazložitve napadene sodbe, predstavljajo vsebinsko zadosten odgovor na tožnikove pritožbene argumente zoper zavrnilni del prvostopenjske sodbe, ki zagotavlja udejanjenje njegovih ustavnih pravic do enakega varstva pravic in do pritožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VS00044663
ZSKZ člen 14, 14/1. URS člen 71, 7/72.
odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča - družbena lastnina - lastninjenje kmetijskih zemljišč - lovska družina - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - odplačna pridobitev lastninske pravice - dopuščena revizija
Vsak odstop od sodne prakse (Vrhovnega sodišča) ni nedopusten. Sodišča nižjih stopenj lahko od nje odstopijo zaradi razlikovanja (distinguishing) ali pretehtanja (outweighing), v obeh primerih pa morajo za to navesti utemeljene razloge.
Sodišči nižjih stopenj nista ponudili prepričljivih razlogov za odstop od ustaljene prakse.
URS člen 2, 156. ZUstS člen 23, 23/1, 23/2. ZTuj-2 člen 76, 76/1, 76/2, 79a, 79a/2, 79a/5.
zahteva za oceno ustavnosti - omejitev gibanja tujcu - pogoji za omejitev gibanja tujcu - pravica do pritožbe - pristojnost upravnega sodišča - zahteva za oceno ustavnosti določb zakona
Pritožbeni postopek se prekine do odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije o zahtevi za oceno ustavnosti drugega stavka petega odstavka 79.a člena Zakon o tujcih (Uradni list RS, št. 1/18 – uradno prečiščeno besedilo, 9/18 – popr. in 62/19 – odl. US).
nova dejstva in dokazi - prekluzija navajanja novih dejstev in dokazov - sočasnost izpolnitve
Pretirano toga bi bila zahteva, da bi morala tožnica v fazi postopka, ko niti sama niti sodišče prve stopnje nista zastopala stališča, da bi bilo treba uporabiti pravilo o sočasni izpolnitvi, »na zalogo« navajati tudi dejstva, pomembna ob uporabi tega pravila, in ponuditi zanje dokaze.