ZPP člen 180, 180/1, 180/4, 339, 339/1, 345, 345/2, 372. ZPP-A člen 9.
nepopolna vloga - dokaz o plačilu takse - umik tožbe - razlogi za revizijo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - navajanje novih dejstev in novih dokazov v reviziji
Tožnik je v skladu s 372. členom ZPP v reviziji priložil nov dokaz o plačilu takse za tožbo. Zato je prvostopenjsko sodišče na podlagi pooblastila iz drugega odstavka 345. člena ZPP v zvezi s 383. členom ZPP opravilo dodatne poizvedbe v sprejemni pisarni. Ker iz izjave delavca vložišča in sprejemne knjige za dan 26.5.2003 izhaja, da je tožnikova pooblaščenka z vlogo predložila tudi za 50.000 SIT sodne takse, tožniku ni mogoče očitati, da naj ne bi predložil dokazila o plačilu takse. Procesno nepravilna je torej presoja obeh sodišč, da je nastopila posledica iz takratnega četrtega odstavka 180. člena ZPP.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - kumulacija odškodnine in zavarovalne vsote - zavarovanje pred odgovornostjo - kolektivno nezgodno zavarovanje
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Določba drugega odstavka 948. člena ZOR dopušča kumuliranje odškodnine in zavarovalne vsote, kadar je poleg zavarovanja pred odgovornostjo sklenjeno tudi nezgodno zavarovanje (argument iz določbe tretjega odstavka citirane zakonske določbe). Načeloma torej razlaga določbe o kumuliranju odškodnine in zavarovalne vsote omogoča izplačilo zavarovalnine poleg odškodnine iz naslova zavarovanja pred odgovornostjo tedaj, ko nezgodno (torej osebno) zavarovanje ni sklenjeno kot zavarovanje pred odgovornostjo. Ker je nezgodno zavarovanje osebno zavarovanje, obvelja, da je ob nastanku zavarovalnega primera kumulacija odškodnine in zavarovalne vsote dopustna, ko je premijo za kolektivno nezgodno zavarovanje plačalo toženo podjetje iz svojih sredstev.
Med primeri iz 4. točke 39. člena ZKP ni zajeta izločitev sodnika, ki je v isti kazenski zadevi odločal kot član zunajobravnavnega senata oziroma pritožbenega senata višjega sodišča o pritožbah zoper sklepe o podaljšanju pripora.
Pravica strank navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze, ni omejena na določeno fazo postopka; stranke jo lahko uresničujejo ves čas postopka, vse do konca glavne obravnave (4. odstavek 329. člena ZKP), torej tudi še v končni besedi.
lokacijsko dovoljenje za legalizacijo gradnje - obveznost izpolnjevanja pogojev in meril iz PUP
Tudi po mnenju pritožbenega sodišča v odpravljenem lokacijskem dovoljenju ni bil izkazan dejanski izračun razmerja med zazidano in nezazidano parcelno površino, kjer stoji obravnavana gradnja, zaradi česar ni bilo možno preveriti, ali konkretna gradnja ustreza pogoju iz 9. člena PUP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti in drugih tehtnih razlogov - sprememba tožnikovega prebivališča - zavlačevanje sodnega postopka
Tožnikove navedbe o zamenjavi prebivališča in o zavlačevanju postopka niso podlaga za določitev drugega sodišča.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22600
KZ člen 111, 112, 183, 183/1, 184, 184/1.ZKP člen 371, 371/2.
kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost - nadaljevano kaznivo dejanje - spolni napad na otroka - kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja - odvisnost od drugega - podrejenost drugemu - izvajanje dokazov - zastaranje kazenskega pregona - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe
Navedba v obrazložitvi sodbe, da se obsojencu "ne očita tolikšno število kaznivih dejanj, kot naj bi bilo posameznih izvršitev, temveč le eno oziroma dve kaznivi dejanji", jasno pove, da je obsojenec kaznivi dejanji storil kot nadaljevani kaznivi dejanji, ki ju je sestavljalo veliko število ponavljajočih dejanj v določenem obdobju.
Nekdo je odvisen od drugega, če je nesamostojen, rabi pomoč drugega ali mora upoštevati njegovo voljo in zahteve, podrejen pa, če mora zaradi formalnega položaja ali dejanskega razmerja upoštevati voljo in zahteve nadrejenega in je odvisen od njega. Stališče, da se odnosa podrejenosti in odvisnosti ne izključujeta, je torej pravilno (razlaga 1. odstavka 184. člena KZ).
ZKP člen 237, 340, 340/1-1, 354, 371, 371/1-7, 371/1-9.
objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - glavna obravnava - branje zapisnikov o zaslišanju prič - privilegirana priča
S tem ko je sodišče prve stopnje v izreku sodbe dopolnilo opis kaznivega dejanja iz obtožnice z okoliščinami, ki so bile nujne za uporabo milejše pravne opredelitve kaznivega dejanja ter uporabo določb KZ o prekoračenem silobranu in bistveno zmanjšani prištevnosti (ni pa spreminjalo okoliščin, ki so opredeljevale historični dogodek glede časa in kraja dejanja, ravnanja obsojenca, sredstva, s katerim je bilo kaznivo dejanje storjeno in posledic njegovega ravnanja), ni storilo kršitve v smislu 7. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, kot to zmotno uveljavlja zahteva, ne kršitve 9. točke istega odstavka v zvezi s 354. členom ZKP.
upravičenci do denacionalizacije - podlaga za denacionalizacijo - omejitve denacionalizacije - odškodnina - nadomestno zemljišče
Za denacionalizacijo ni podlage v primeru, ko je prejšnja lastnica za zemljišče, ki ji je bilo podržavljeno na podlagi Temeljnega zakona o razlastitvi, dobila nadomestno zemljišče iste kulture in površine, ki znatno presega površino podržavljenega zemljišča.
Prenehanja obdelovanja kmetijskega zemljišča ne bi bilo mogoče šteti kot normalne oziroma običajne posledice zapore služnostne poti, če bi bil dostop mogoč po drugi poti. Škode v takem primeru ne bi bilo več mogoče (v celoti) pripisati toženkinemu ravnanju. Zaradi zmotnega materialno-pravnega izhodišča pri presoji vzročne zveze je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, kar narekuje ugoditev reviziji in razveljavitev sodb sodišča druge stopnje in prve stopnje v obsodilnem delu. Za ugotovitev višine škode in s tem za presojo odškodnine je torej potrebno ugotoviti, ali je v spornem obdobju obstajala taka pot, po kateri je tožnik imel možnost dostopa do svojega zemljišča z ustreznimi kmetijskimi stroji.
Med "druge tehtne razloge" v pomenu določbe 67. člena ZPP ni mogoče uvrstiti lastnosti, ki si jih tožnik pripisuje (da je doyen ... odvetnikov, da je svobodnjak, da je svobodomiseln v stališčih in pogledih).
Nujno je razlikovanje med subjektivno nepristranskostjo zakonitega sodnika, ki se kaže v njegovem osebnem prepričanju v konkretni zadevi in se domneva, ter objektivno nepristranskostjo, ki se izraža zlasti v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije. Okoliščine oziroma trditve, s katerimi tožnik v tej zadevi utemeljuje predlog za prenos pristojnosti, se ne nanašajo na t.i. objektivno nepristranskost, temveč na subjektivno nepristranskost. Dvom o nepristranskosti sodnika (sodnikov) pa je razlog za izločitev oziroma, če je izločeno tolikšno število sodnikov, da sodišče ne more postopati, za nujno delegacijo; ne more pa biti "drug tehten razlog" za delegacijo v pomenu določbe 67. člena ZPP.
vzročna zveza - posredni oškodovanci - duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti bližnjega - posebno težka invalidnost kot pravni standard - povrnitev negmotne škode
Stanje neposrednega oškodovanca ni takšno, da bi šlo za uničenje njegove osebnosti, ga v skladu s pravilno uporabo pravnega standarda ni mogoče opredeliti kot posebno težko invalidnost. To pa pomeni, da ni izpolnjen pogoj, ki bi njegovo mater izjemoma (kot posredno oškodovanko) upravičeval do odškodnine po tretjem odstavku 201. člena ZOR.
ZUS člen 59, 73. ZUP (1986) člen 141, 249, 258.ZIPO člen 1, 2.
priznanje izjemne družinske pokojnine - upravni postopek - odločanje po skrajšanem postopku - podatki uradne evidence
Glede na določbo 2. člena ZIPO je izjemno priznanje družinske pokojnine vezano na upravičenje do pokojnine po splošnih predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Ker je bila podlaga za odločitev le v podatkih iz uradne evidence, je bil izpolnjen pogoj za odločanje po skrajšanem postopku po 2. točki 1. odstavka 141. člena ZUP/86.
dvostranske pogodbe - pravilo sočasne izpolnitev - prenovitev (novacija) - enojna novacija - dvojna novacija - zmotna uporaba materialnega prava
Stranki sta se dogovorili, da neodplačani del poslovnega prostora postane predmet posojilne pogodbe, s čimer sta obveznost tožene stranke, da plača preostanek kupnine, nadomestili z obveznostjo, da vrne posojilo. Obveznost tožene stranke plačati kupnino je namreč ugasnila, nastala pa je njena obveznost vrniti posojilo.
Prenovljena je bila le obveznost tožene stranke, da plača preostanek kupnine, ne pa tudi obveznost tožeče stranke, da izroči (prenese)
proizvodno poslovni objekt. Šlo je le za prenovitev obveznosti ene stranke (enojno prenovitev), ne pa za prenovitev (glavnih) obveznosti obeh strank (dvojno prenovitev).
Od prenovitve obveznosti tožene stranke sta namreč obstajali dve obveznosti pravdnih strank. Tožeča stranka bi morala na podlagi pogodbe na toženo stranko prenesti proizvodno poslovni objekt. Toženi stranki pa ni bilo več treba plačati kupnine, ampak mora tožeči stranki vrniti posojilo, ker je s prenovitvijo nastala ta njena nova obveznost. Tako obveznost tožeče stranke, da prenese proizvodno poslovni objekt, ni prenehala in kot vzajemna še nadalje obstaja (nasproti terjatvi na izročitev predmeta pogodbe).
V dvostransko obveznih pogodbah sta pogodbeni stranki hkrati tudi dolžnika. Če so izpolnitve obveznosti pri tem med seboj odvisne, gre za vzajemno razmerje. Zanj pa je značilno, da je izpolnitev ene stranke odvisna od izpolnitve druge stranke. Posledica vzajennosti je, da ena stranka ni dolžna izpolniti svoje obveznosti, če je ne izpolni nasprotna stranka.
Interpretativna odločba Ustavnega sodišča (U-I-130/01 z dne 23.5.2002), izdana v postopku za oceno ustavnosti zakona, ne more biti podlaga za obnovo postopka po določbah 260. člena ZUP.
ZUP (1986) člen 249-9. ZKZ-B člen 5.ZUstS člen 44.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - obnova postopka
Pri presoji pogoja, ali je predlog za obnovo postopka podala upravičena oseba, se v primeru obnovitvenega razloga iz 9. točke 249. člena ZUP/86 šteje, da je ta pogoj podan, če je predlagatelj oseba, ki je imela pravico udeleževati se upravnega postopka, pa dejansko ni sodelovala v postopku, ker ji takšna možnost ni bila dana. Po presoji pritožbenega sodišča je pri tem treba izhajati iz določb ZKZ, ki glede prometa s kmetijskimi zemljišči določa, kdo ima kakšno pravico, kakšno obveznost ali kakšno neposredno pravno korist. Ker v obravnavani zadevi o dovolitvi obnove še ni bilo pravnomočno odločeno pred začetkom učinkovanja odločbe Ustavnega sodišča RS, ki je z enoletnim odlogom razveljavilo določbe ZKZ, ki se nanašajo na promet s kmetijskimi zemljišči, je bilo treba na podlagi 44. člena ZUstS pritožbi ugoditi in spremeniti odločitev prvostopnega sodišča tako, da se tožbi ugodi in se odpravi odločba tožene stranke. Ta pa mora v novem postopku upoštevati določbe 5. člena ZKZ-B.
izredno pravno sredstvo - obnova postopka - načelo pravnomočnosti odločbe - prepoved poseganja v pridobljene pravice
Pravilno je stališče, da v postopkih, v katerih se uveljavlja uporaba izrednih pravnih sredstev, ni mogoče izpodbijati dejanskega stanja, ugotovljenega s pravnomočno upravno odločbo, torej tudi ne v obnovi postopka po določbi 3. točke 1. odstavka 23. člena ZDen-B. To pomeni, da tudi ni mogoče več posegati v pridobljene pravice zaradi napak v postopku, sicer bi bilo to tudi v nasprotju z načelom pravnomočnosti odločbe.
ZDen člen 63, 63/3. Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/1.
denacionalizacija - predhodno vprašanje - ugotavljanje državljanstva - domovinska pravica v eni izmed bivših jugoslovanskih občin
Zatrjevana upravičenka, ki se je rodila v Avstriji, je pridobila avstrijsko državljanstvo z rojstvom. In ker tudi kasneje ni pridobila domovinske pravice v eni od jugoslovanskih občin, poročena pa je bila z avstrijskim državljanom, tudi kasneje ni pridobila jugoslovanskega državljanstva. Samo dejstvo, da je bila lastnica gospodarske družbe v Kraljevini Jugoslaviji, še ne dokazuje tudi njenega državljanstva te kraljevine.