akontacija vojaške pokojnine - stalno prebivališče zavarovanca v tujini
S sklenitvijo sporazuma med R Slovenijo in R Hrvaško o vojaških pokojninah je Slovenija zagotovila socialno varnost svojim državljanom s stalnim prebivališčem na Hrvaškem. Te osebe so upravičene do vojaške pokojnine po hrvaških predpisih. Slovenija določbe 14. in 15. člena Ustave ne zavezujejo, da bi zagotavljala tem osebam iz svojega proračuna akontacijo vojaške pokojnine v isti višini, kot pripada slovenskim državljanom s stalnim prebivališčem v Sloveniji.
ZTPDR člen 15. ZDSS člen 23, 24.ZPP člen 181, 181/2, 274.
zavrženje tožbe - nevezanost na zahtevek - prenehanje delovnega razmerja - prevzem na delo
Nevezanost sodišča na zahtevek v smislu določb 23. člena ZDSS (1994) ne pomeni, da sodišče ne bi smelo tožbe glede zahtevka, ki presega okvire odločanja iz 24. člena ZDSS (1994), v skladu z določbami ZPP kot nedovoljene zavreči.
Ugotovljeno dejansko stanje je dalo sodišču zadostno podlago za presojo, da so obstajali utemeljeni razlogi za predčasno razrešitev tožnika z mesta direktorja tožene stranke. Tožnik ni storil vsega, kar bi lahko in moral storiti, predvsem pa ni izpolnil pričakovanj delavskega sveta, ki so izhajala tudi iz njegovih sklepov oziroma odločitev.
trajni presežki - vrnitev na delo - program razreševanja trajno presežnih delavcev - prenehanje delovnega razmerja
Če so bili obravnavani elementi programa razreševanja trajnega presežka in možni ukrepi za omilitev posledic prenehanja delovnih razmerij in če so pri tem sodelovali vsi pristojni za sprejem programa, to lahko vsebinsko nadomesti poseben akt o programu razreševanja trajno presežnih delavcev.
tujec - prenehanje delovnega razmerja - nastanek invalidnosti
Na prenehanje delovnega razmerja dejstvo, da je tožnik postal invalid III. kategorije invalidnosti, nima nobenega vpliva. Tudi delovnemu invalidu lahko zaradi različnih razlogov preneha delovno razmerje, kar pa seveda ne pomeni, da dalje ne uživa pravic, ki mu gredo kot delovnemu invalidu. Res je, da nastanek invalidnosti ne more biti razlog za prenehanje delovnega razmerja, ni pa razloga, da delovnemu invalidu kot vsakemu drugemu tujcu delovno razmerje ne bi prenehalo zaradi poteka časa delovnega dovoljenja.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vrtcih in šolah v plačilnih razredih člen 30, 31.
določitev obračunske osnove - uvrstitev v plačilni razred - pogoji za napredovanje - prvo uvrščanje v plačilne razrede
Ker je tožena stranka razumno utemeljila razlikovanje najvišje ocenjenih delavcev, ki so izpolnjevali pogoj za izjemno napredovanje, od drugih ocen delavcev, ki so pogojevale le redno napredovanje in jih ustrezno listinsko dokumentirala, je bila zagotovljena enakopravna obravnava delavcev pri oceni izpolnjevanja pogojev za napredovanje ob prvem uvrščanju v plačilne razrede.
ZPIZ člen 133, 133/1, 134, 134/1,190.ZOR člen 185.
razporeditev na drugo ustrezno delovno mesto - nadomestilo plače - upravičena odsotnost z dela
Plača na drugem ustreznem delu se delavcu določi z razporeditvijo (s samim sklepom o razporeditvi ali na podlagi takega sklepa bodisi s posebnim sklepom ali pogodbo o zaposlitvi) in ta plača je nato podlaga za obračun nadomestila po prvem odstavku 134. člena ZPIZ.
Nadomestilo se na podlagi 190. člena ZPIZ delavcu izplačuje tako za dneve dela, kot tudi za druge dneve, "za katere imajo delavci po posebnih predpisih pravico do nadomestila plače" - torej tudi za vse dneve ko je delavec upravičeno odsoten z dela.
prenehanje delovnega razmerja - ugovor - rok za vložitev ugovora - dokončnost sklepa
Po določbi drugega odstavka 80. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Uradni list SFRJ, št. 60/89 in nadalj.) lahko delavec vloži ugovor pred pristojnim organom v 15 dneh od dneva, ko mu je bila vročena odločba, s katero je bila kršena njegova pravica oziroma od dneva, ko je izvedel za kršitev pravice. S tem, ko je tožnik prejel zaključeno delovno knjižico je ne glede na nepravilno ravnanje tožene stranke, ki ni dokazala vročitve sklepa o prenehanju delovnega razmerja, dne 4.1.1995 izvedel za kršitev svoje pravice in bi zato glede na določbo citiranega člena ugovor na pristojni organ tožene stranke moral vložiti v 15 dneh. Ker tega ni storil, je po poteku 15 dnevnega roka sklep o prenehanju delovnega razmerja postal dokončen in ker v roku iz 83. člena ZTPDR tožnik ni uveljavljal varstva pravic pri pristojnem sodišču tudi pravnomočen, seveda z vsemi napakami in posledicami.
Če disciplinski organi niso ugotavljali razlogov in možnosti za izrek tako omiljenega disciplinskega ukrepa, je tako odločanje disciplinskih organov glede na zakonske možnosti pomanjkljivo in zato nezakonito. Sodišče ima v takem primeru ob popolni ugotovitvi dejanskega stanja možnost tudi meritornega odločanja (2. točka prvega odstavka 24. člena ZDSS) in spremembe disciplinskih odločitev o disciplinskem ukrepu tako, da njegovo izvršitev pogojno odloži.
Delavec ima pravico biti navzoč na seji, na kateri se obravnava njegov ugovor in ima pravico, da se izjavi o dejstvih, ki so pomembna za odločanje (drugi odstavek 81. člena ZTPDR). Opustitev uporabe te določbe na prvi in drugi stopnji pri toženi stranki pomeni kršitev določb disciplinskega postopka, ki se obravnavajo kot absolutne kršitve, ki imajo za posledico nezakonitost sklepov disciplinskih organov.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - status civilnega invalida vojne - invalidnina - zamudne obresti - postranske tejatve - upravi postopek
V obravnavani zadevi gre za priznanje statusa civilnega vojnega invalida, za katero je v posebnem zakonu določena pristojnost upravnih organov. O tožnikovi pravici so upravni organi izdali upravne odločbe, sodno varstvo proti dokončnim odločitvam teh organov pa zagotavlja upravno sodišče (2. odstavek 1. člena ZUS).
ZNVP člen 16, 16/1.ZTVP-1 člen 324, 324/1. ZUS člen 4, 4/1, 18, 18/1, 20, 20/1.
izdaja novih delnic - presečni dan - aktivna legitimacija (KDD) - pravica do sodnega varstva - dejanski oziroma pravni interes
V posebnem upravnem postopku ni odločalo o pravici ali pravni koristi KDD, temveč upravičencev do udeležbe pri povečanju osnovnega kapitala iz sredstev izdajateljice. Zato KDD ne more biti stranka v postopku sodnega varstva niti imeti položaj stranke.
Organ prve stopnje z odločitvijo o ugovoru ne more priti v negotov (svoj) pravni položaj, saj je v stvari sam odločil (izdal odločbo). Organ prve stopnje ni upravičen sprožiti upravnega spora proti odločbi organa druge stopnje, s katero je bilo odločeno o ugovoru proti njegovi odločbi.
Tisti, ki zasleduje kakšno svojo materialno (ali moralno) korist, zaradi katere je zainteresiran, kako se bo končal konkreten postopek sodnega varstva, le dejanski interesent, ne more pa biti stranka v tem postopku.
Za izpolnitev procesne predpostavke dopustnosti tožbe ne zadošča ekonomski, hipotetični ali drugi dejanski interes. Zato bi varstvo pravic ali pravnih koristi lahko zahtevala le tista tožnica, ki bi izkazala pravno razmerje do stvari (izdaje novih delnic zaradi povečanja osnovnega kapitala izdajateljice iz sredstev družbe), ki je predmet konkretnega postopka sodnega varstva. To razmerje pa ureja materialni predpis (ZNVP), iz katerega je razvidno, kdo (zakoniti imetniki pravic iz nematerializiranih vrednostnih papirjev) ima pravico oziroma pravno korist v stvari, o kateri se odloča v postopku sodnega varstva.
Pravica do sodnega varstva ni splošna in ne pripada vsakomur, ampak je, nasprotno, odvisna od določenih, točno individualiziranih okoliščin, ki so predpostavke tožbe oziroma pravice do tožbe.
družba za vzajemno zavarovanje - dopolnilno zdravstveno zavarovanje - povečanje premij - sestava skupščine - načelo medgeneracijske vzajemnosti - odločba Agencije za zavarovalni nadzor o odpravi kršitve - začasna odredba - pravni interes za izdajo začasne odredbe
Družba za vzajemno zavarovanje je urejena predvsem z določbami ZZavar, podredno (smiselno) tudi z določbami Zakona o gospodarskih družbah (ZGD). Skupščina družbe je najvišji organ, v katerem člani družbe uresničujejo svoje pravice, in tudi organ odločanja.
ZZavar, za razliko od na primer ZZVZZ ter Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1), ni sam določil sestave (in strukture) skupščine niti ni določil sistema volitev oziroma imenovanja predstavnikov posameznih interesov, ampak je to prepustil družbi za vzajemno zavarovanje. Tako je lahko tožeča stranka s statutom (v okviru zakonske avtonomije) določila, da skupščino družbe ne sestavljajo vsi člani, ampak zastopniki članov. Posledično je lahko določila sestavo skupščine in postopek razdelitve zastopnikov članov oziroma "delitveni ključ". S tem je zagotovila enakopravno udeležbo pri odločanju in da lahko uživalci pravic v celoti uveljavijo svoje interese v družbi za vzajemno zavarovanje. Član družbe za vzajemno zavarovanje je namreč do družbe v dvojnem razmerju: v članskem, ki ga ureja statut kot korporacijski akt, in v zavarovalnem, ki ga ureja zavarovalna pogodba.
Ker je tožeča stranka predložila poročilo o odpravi kršitve, bi morala AZN izdati odločbo, s katero bi ugotovila, da je kršitev, ugotovljena z odredbo, odpravljena. Če bi namreč ugotovila, da je poročilo nepopolno oziroma da iz poročila in priloženih dokazov ne izhaja, da je ugotovljena kršitev odpravljena, bi ji morala z odredbo naložiti dopolnitev poročila in ji določiti roka za dopolnitev. Ker pa AZN omenjene odločbe niti omenjene odredbe ni izdala v roku 30 dni po prejemu poročila, se šteje, da je bila kršitev odpravljena.
Ob upoštevanju enajstega odstavka 14. člena ZZavar, ki določa, da dopolnilna zdravstvena zavarovanja predstavljajo javni interes, je z zakonom skladno le takšno zavarovanje, ki ob pričakovanem povečanju rizika zaradi starosti ne pomeni tudi hkratnega povečanja premij.
Tožeča stranka zaradi odločitve o tožbi nima več pravnega interesa za izdajo začasne odredbe.
razmerja med starši in otroki - dolžnost preživljanja otroka - višina preživnine - zmožnosti preživninskega zavezanca
Po prvem odstavku 123. člena ZZZDR so starši dolžni preživljati svoje otroke, tako da v skladu s svojimi sposobnostmi in zmožnostmi zagotovijo življenske razmere, potrebne za otrokov razvoj. Ker sta sodišči ugotovili, da znašajo otrokove finančne potrebe okrog 60.000 tolarjev mesečno, sta pravilno odločili, da mora oče kriti polovico teh stroškov. To je v denarju sicer malo več, kot znaša finančni prispevek matere, ki prejema otroški dodatek, toda mati mora za otroka veliko več prispevati s svojim delom in skrbjo. Tudi toženec, ki trdi, da ne dobi dela, bi lahko več fizično skrbel za otroka, kar pa iz poteka urejanja njegovih stikov s sinom ne izhaja. Zato naj vsaj v denarju prispeva svoj delež.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - trajanje sodnega postopka in višina odškodnine
Odmera odškodnine za telesne bolečine, za strah in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti (spiralni zlom leve koželjnice, vnetna raztrganina in odrgnina na podlahti levo).
ZIZ člen 55, 55/1-2, 55/2, 229. ODZ paragraf 422.SPZ člen 83.ZPP člen 358.
zahteva za varstvo zakonitosti - sosedsko pravo - sodna poravnava - razlogi za ugovor - ponovno motenje posesti - odstranitev vej, ki segajo v zračni prostor - presoja primernosti izvršilnega naslova - pogoji za spremembo odločbe na pritožbeni stopnji
Pritožbeno sodišče je moralo presojati vsebino poravnave, da je ugotovilo, ali zaveza opustitve vsakih posegov v živo mejo upnikov vsebuje tudi prepoved glede vej, ki segajo v dolžnikov zračni prostor. Ali z drugimi besedami: presojalo je, ali je navedena sodna poravnava primeren izvršilni naslov tudi za tak poseg.
Opravičena bojazen, da bo obdolženec uničil sledove kaznivega dejanja (priporni razlog iz 2. točke 1. odstavka 201. člena ZKP), mora biti izkazana s konkretno nevarnostjo in ne zgolj kot abstraktna možnost oziroma verjetnost. Taka konkretna verjetnost, da bo uničil materialne dokaze, to je sledove kaznivega dejanja, bo podana zlasti v primerih, v katerih se je obdolženec pripravljal na takšno uničenje ali pa ga je že poskusil izvršiti.