žrtve vojnega nasilja - upravni spor - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - vpliv na pravilnost in zakonitost odločitve
Sklep sodišča prve stopnje, da tožnica na ozemlju RS ni živela pred zakonsko relevantnim datumom (31.12.1945) je preuranjen, saj zgolj izjava, ki jo je tožnica kasneje zanikala, še ne daje zadostne podlage za sklepanje, da se je naselila v RS šele leta 1949.
status žrtve vojnega nasilja - otrok - razlaga pojma "otrok" po načelih družinskega prava
Za otroka je v smislu določb ZZVN potrebno šteti le tisto osebo, ki vsaj pravno formalno potrebuje posebno varstvo, ki ji je zagotovljeno s skrbjo staršev v okviru roditeljske pravice. Pojem otroka je po splošnih načelih družinskega prava potrebno razlagati v smislu zagotavljanja potrebne skrbi in varstva in ne v pomenu opredelitve sorodstvenega razmerja do staršev.
status žrtve vojnega nasilja - begunka - pogoji za priznanje statusa - stalno prebivališče v Republiki Sloveniji ob prenehanju nasilnega ukrepa
Če je imela oseba ob pričetku izvajanja nasilnega dejanja ali prisilnega ukrepa stalno prebivališče na ozemlju, ki obsega državni teritorij RS, je žrtev vojnega nasilja ne glede na to, na katerem ozemlju je bilo nasilje zoper njo storjeno.
Ker tožnica ni sledila pozivu sodišča, da odpravi pomanjkljivosti v vloženi tožbi, tožba ni bila sposobna za obravnavanje. Zato jo je bilo treba zavreči kot nepopolno.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z navedbami, da bi sodišče moralo opraviti ogled kraja dejanja, na podlagi česar bi se lahko med drugim prepričalo, da je imel obsojenec svoje vozilo ves čas v oblasti, zagovornik izpodbija ugotovljeno dejansko stanje. Iz tega razloga pa zahteve za varstvo zakonitosti v skladu z določbo 2. odstavka 420. člena ZKP ni mogoče vložiti.
ZDen člen 2/3, 3, 10, 10/2, 20, 72, 72/2.ZSKZ člen 9, 10, 17a, 17b. ZSKZ-A člen 3.
zahteva za varstvo zakonitosti - denacionalizacija - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe nacionalizirane nepremičnine - kmetijska zemljišča - zavezanec za plačilo odškodnine - pasivna legitimacija Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov je ustanovila država in nanj prenesla del sredstev, s katerimi mu je omogočila delovanje ter z zakonom uredila medsebojna razmerja (9. in 10. člen ZSKZ). Prav to pa ne predstavlja podlage, po kateri bi bil Sklad odvezan plačila odškodnine po drugem odstavku 72. člena ZDen. Res je, da navedena zakonska določba ne pove, kdo je zavezanec za plačilo odškodnine, vendar pa je jasno, ker gre za zahtevek sui generis, ki ima sicer podlago v ZDen, da je to tisti, ki je zavezanec za vrnitev v naravi. ZSKZ je treba razlagati kot celoto, predvsem pa povezati tretji odstavek 2. člena s 14. členom ter noveliranim 17. in 17.b členom (Ur. l. RS, št. 1/96).
denacionalizacijski postopek - vlagatelj zahtevka za denacionalizacijo - neizkazano pravno nasledstvo - oporočno razpolaganje z zapuščino
Ker je bila v zapuščinskem postopku leta 1954 obravnavana konkretna nepremičnina in upoštevana oporoka zapustnika, zapustnikov sin pa je dobil v pokritje svojega dednega deleža to, kar je bilo dogovorjeno v dednem dogovoru (konkretna nepremičnina pa je bila voljena fakulteti), zapustnikov sin ni izkazal pravnega nasledstva po 2.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo s procesnim vodenjem
Narava očitkov, ki jih upnica naslavlja izvršilni sodnici, sama po sebi ne more utemeljevati uporabe določbe 67. člena ZPP, niti ne more biti ta uporaba utemeljena zaradi domnevno zatrjevane vloge predsednice krajevno pristojnega sodišča. Podatki spisa kažejo, da izvršilni postopek dolgo traja predvsem zaradi številnih upničinih vlog in intervencij.
položaj stranke v carinskem postopku - povračilo preveč plačane carine
Tožeča stranka ni vpisana v carinskih deklaracijah, kar pomeni, da v postopkih carinjenja, ki sta bila začeta na njuni podlagi, ni sodelovala. Ker ni bila zavezana za plačilo carinskega dolga, tudi ne more zahtevati povračila preveč plačane carine na podlagi 158. člena CZ.
upoštevanje odškodnin, danih ob podržavljenju premoženja
Ob nesporni ugotovitvi, da odškodnina, ki jo je prejšnji lastnik prejel za podržavljeni parceli, ne presega 30% vrednosti podržavljenih zemljišč, in se zato glede na določbo 72. člena ZDen v postopku denacionalizacije ne upošteva, na odločitev ne more vplivati pritožbeni ugovor, ki se nanaša na v postopku ugotovljeno vrednost podržavljenega premoženja in vrednost prejete odškodnine.
V opisu, ki navaja, da je obdolženec "s svojim vozilom dvakrat zapeljal proti njemu (oškodovancu) tako, da je moral odskočiti in tretjič sunkovito speljal tako, da ga je z levim stranskim ogledalom zadel v predel trebuha", so vsebovani vsi zakonski znaki kaznivega dejanja iz 1. odstavka 145. člena KZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VS08402
ZPP člen 3, 3/3, 316, 339, 339/1, 339/2-7, 378. ZTLR člen 45. ZIP člen144.ZIZ člen 170.
tožba na ugotovitev obstoja lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice - prodaja nepremičnine na javni dražbi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sodba na podlagi pripoznave - neizdaja sodbe na podlagi pripoznave - razpolaganje strank, ki nasprotuje moralnim in prisilnim predpisom - načelo oficialnosti - stanje ob zaključku glavne obravnave
S trenutkom, ko je kupec v skladu s pravili ZIZ postal lastnik sporne nepremičnine, je lastninska pravica prejšnjih lastnikov v skladu s 45. členom ZTLR prenehala. Navedeno pomeni, da četudi sta tožnika ob vložitvi tožbe bila solastnika sporne nepremičnine (v tožbi na nedopustnost izvršbe je bilo kot predhodno vprašanje ugotovljeno, da nista bila), je njuna lastninska pravica s trenutkom, ko jo je pridobil kupec, prenehala in njuna tožba na ugotovitev obstoja lastninske pravice ni mogla biti več utemeljena.
Če sodišče kljub pripoznavi tožbenega zahtevka ne izda sodbe na podlagi priznave, ker zmotno šteje, da so podane ovire za prosto razpolaganje strank z zahtevki iz tretjega odstavka 3. člena ZPP, stori s tem kršitev določb pravdnega postopka relativne narave. Nujni pogoj za uspešno uveljavitev tega revizijskega razloga (relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v postopku na prvi stopnji in perpetuirano v postopku na drugi stopnji) pa je možnost vpliva zatrjevane procesne kršitve na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe. Ta pogoj pa ni izpolnjen, saj po stanju ob zaključku glavne obravnave, ki je edino upoštevano za odločanje in ko nobena od pravdnih strank po materialnem pravu ni imela nobenih upravičenj na nepremičninah iz tožbenega zahtevka, izpodbijana odločitev v nobenem primeru ne bi mogla biti drugačna.
ničnost odločbe - odločanje o ničnosti odločbe - relevantno dejansko stanje, ugotovljeno v postopku pred izdajo odločbe
Pri odločanju o ničnosti odločbe je relevantno dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v postopku pred izdajo odločbe, izpodbijane z istim pravnim sredstvom ničnosti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22642
ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2.KZ člen 183, 183/4.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi o izpovedbah prič in zapisniki o njihovem zaslišanju - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost - spolni napad na osebo, mlajšo od štirinajst let - znaki kaznivega dejanja
Očitek zmotne presoje dokaza - izpovedbe oškodovanke po vsebini pomeni uveljavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Iz tega razloga pa po izrecni določbi 2. odstavka 420. člena ZKP zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
Presoja, ali opis dejanja vsebuje vse zakonske znake kaznivega dejanja po 4. v zvezi s 3. odstavkom 183. člena KZ.
obnova kazenskega postopka - novi dokazi - zavrženje zahteve za obnovo
Ker mora zahteva za obnovo postopka z zadostno stopnjo verjetnosti izkazati, kakšen naj bi bil pričakovani učinek predlaganega dokaza, v zahtevi pa so le predlagani novi dokazi, ki naj bi potrdili zagovor, to praviloma ne zadošča za nadaljevanje postopka z zahtevo za obnovo po 2. odstavku 413. člena ZKP.
Če je bila zahteva za obnovo postopka zavržena zato, ker vložnik ni predložil dokazil v podporo zatrjevane vsebine novih dokazov, ki se nanje opira, morebitne nove zahteve, ki bi predložila takšna dokazila, ne bi bilo mogoče zavreči, ker da se je že prejšnja zahteva opirala na iste dokaze, saj zavržena prejšnja zahteva ni bila obravnavana v postopku, predpisanem v 2. in 3. odstavku 413. člena in 414. členu ZKP.
Novosti dokazov, ki jih predlaga zahteva za obnovo postopka, se ne ugotavlja glede na to, ali bi jih obsojenec lahko predlagal že v rednem postopku, saj take omejitve glede beneficium novorum ni. Prav tako je mogoče s sklicevanjem na iste dokaze zatrjevati obstoj novih dejstev.
ZDen člen 20, 20/1, 27, 27/1, 72, 72/2.ZSKZ člen 2, 3, 10.
denacionalizacija - zavezanec za vračilo nepremičnin - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS - odškodnina zaradi neuporabe nacionaliziranega zemljišča
Republika Slovenija je na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS prenesla vsa pooblastila glede gospodarjenja in upravljanja in da so tudi sredstva, ki jih Sklad tako pridobi, njegov dohodek. Določba 20. člena ZSKZG v povezavi s 27. členom ZDen (Sklad je denacionalzacijski zavezanec) pripelje do ugotovitve, da je Sklad tudi zavezanec za plačilo morebitnih odškodnin po drugem odstavku 72. člena ZDen.
Drugi odstavek 72. člena ZDen sicer ne določa, kdo je zavezanec za plačilo odškodnine, vendar pa je glede na to, da gre za zahtevek posebne vrste, ki ima podlago v ZDen, to tisti, ki je zavezanec za vrnitev v naravi.
Določba 67. člena Zakona o zadrugah (ZZad) je specialna norma in je z njo na poseben način urejena denacionalizacija premoženja bivših kreditnih zadrug, le glede postopka in zavezancev se smiselno uporabljajo določbe ZDen. Takšno stališče izhaja tudi iz odločbe št. U-I-142/93, s katero je Ustavno sodišče RS odločilo, da 67. člen ZZad ni v neskladju z ustavo.
Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do navedb, da je bilo vozilo uporabljeno za potrebe invalidne osebe, niti jih ni presojalo, ampak je svojo odločitev oprlo na dejstvo, da je navedeni avtomobil vozila nepooblaščena oseba.
krivdna odgovornost države - služenje vojaškega roka - plezanje po vrvi - neprimerno doskočišče - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Toženka je krivdno odgovorna, ker ni poskrbela za odpravo vdolbine, ki je bila globoka do deset centimetrov pod siceršnjim nivojem doskočišča z vrvi, pač pa je na tako neustrezno doskočišče poslala vaditi vojake začetnike.