žrtve vojnega nasilja - upravni spor - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - vpliv na pravilnost in zakonitost odločitve
Sklep sodišča prve stopnje, da tožnica na ozemlju RS ni živela pred zakonsko relevantnim datumom (31.12.1945) je preuranjen, saj zgolj izjava, ki jo je tožnica kasneje zanikala, še ne daje zadostne podlage za sklepanje, da se je naselila v RS šele leta 1949.
status žrtve vojnega nasilja - otrok - razlaga pojma "otrok" po načelih družinskega prava
Za otroka je v smislu določb ZZVN potrebno šteti le tisto osebo, ki vsaj pravno formalno potrebuje posebno varstvo, ki ji je zagotovljeno s skrbjo staršev v okviru roditeljske pravice. Pojem otroka je po splošnih načelih družinskega prava potrebno razlagati v smislu zagotavljanja potrebne skrbi in varstva in ne v pomenu opredelitve sorodstvenega razmerja do staršev.
status žrtve vojnega nasilja - begunka - pogoji za priznanje statusa - stalno prebivališče v Republiki Sloveniji ob prenehanju nasilnega ukrepa
Če je imela oseba ob pričetku izvajanja nasilnega dejanja ali prisilnega ukrepa stalno prebivališče na ozemlju, ki obsega državni teritorij RS, je žrtev vojnega nasilja ne glede na to, na katerem ozemlju je bilo nasilje zoper njo storjeno.
Ker tožnica ni sledila pozivu sodišča, da odpravi pomanjkljivosti v vloženi tožbi, tožba ni bila sposobna za obravnavanje. Zato jo je bilo treba zavreči kot nepopolno.
lokacijsko dovoljenje za legalizacijo gradnje - obveznost izpolnjevanja pogojev in meril iz PUP
Tudi po mnenju pritožbenega sodišča v odpravljenem lokacijskem dovoljenju ni bil izkazan dejanski izračun razmerja med zazidano in nezazidano parcelno površino, kjer stoji obravnavana gradnja, zaradi česar ni bilo možno preveriti, ali konkretna gradnja ustreza pogoju iz 9. člena PUP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti in drugih tehtnih razlogov - sprememba tožnikovega prebivališča - zavlačevanje sodnega postopka
Tožnikove navedbe o zamenjavi prebivališča in o zavlačevanju postopka niso podlaga za določitev drugega sodišča.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22600
KZ člen 111, 112, 183, 183/1, 184, 184/1.ZKP člen 371, 371/2.
kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost - nadaljevano kaznivo dejanje - spolni napad na otroka - kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja - odvisnost od drugega - podrejenost drugemu - izvajanje dokazov - zastaranje kazenskega pregona - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe
Navedba v obrazložitvi sodbe, da se obsojencu "ne očita tolikšno število kaznivih dejanj, kot naj bi bilo posameznih izvršitev, temveč le eno oziroma dve kaznivi dejanji", jasno pove, da je obsojenec kaznivi dejanji storil kot nadaljevani kaznivi dejanji, ki ju je sestavljalo veliko število ponavljajočih dejanj v določenem obdobju.
Nekdo je odvisen od drugega, če je nesamostojen, rabi pomoč drugega ali mora upoštevati njegovo voljo in zahteve, podrejen pa, če mora zaradi formalnega položaja ali dejanskega razmerja upoštevati voljo in zahteve nadrejenega in je odvisen od njega. Stališče, da se odnosa podrejenosti in odvisnosti ne izključujeta, je torej pravilno (razlaga 1. odstavka 184. člena KZ).
ZKP člen 237, 340, 340/1-1, 354, 371, 371/1-7, 371/1-9.
objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - glavna obravnava - branje zapisnikov o zaslišanju prič - privilegirana priča
S tem ko je sodišče prve stopnje v izreku sodbe dopolnilo opis kaznivega dejanja iz obtožnice z okoliščinami, ki so bile nujne za uporabo milejše pravne opredelitve kaznivega dejanja ter uporabo določb KZ o prekoračenem silobranu in bistveno zmanjšani prištevnosti (ni pa spreminjalo okoliščin, ki so opredeljevale historični dogodek glede časa in kraja dejanja, ravnanja obsojenca, sredstva, s katerim je bilo kaznivo dejanje storjeno in posledic njegovega ravnanja), ni storilo kršitve v smislu 7. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, kot to zmotno uveljavlja zahteva, ne kršitve 9. točke istega odstavka v zvezi s 354. členom ZKP.
upravičenci do denacionalizacije - podlaga za denacionalizacijo - omejitve denacionalizacije - odškodnina - nadomestno zemljišče
Za denacionalizacijo ni podlage v primeru, ko je prejšnja lastnica za zemljišče, ki ji je bilo podržavljeno na podlagi Temeljnega zakona o razlastitvi, dobila nadomestno zemljišče iste kulture in površine, ki znatno presega površino podržavljenega zemljišča.
Prenehanja obdelovanja kmetijskega zemljišča ne bi bilo mogoče šteti kot normalne oziroma običajne posledice zapore služnostne poti, če bi bil dostop mogoč po drugi poti. Škode v takem primeru ne bi bilo več mogoče (v celoti) pripisati toženkinemu ravnanju. Zaradi zmotnega materialno-pravnega izhodišča pri presoji vzročne zveze je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, kar narekuje ugoditev reviziji in razveljavitev sodb sodišča druge stopnje in prve stopnje v obsodilnem delu. Za ugotovitev višine škode in s tem za presojo odškodnine je torej potrebno ugotoviti, ali je v spornem obdobju obstajala taka pot, po kateri je tožnik imel možnost dostopa do svojega zemljišča z ustreznimi kmetijskimi stroji.
Med "druge tehtne razloge" v pomenu določbe 67. člena ZPP ni mogoče uvrstiti lastnosti, ki si jih tožnik pripisuje (da je doyen ... odvetnikov, da je svobodnjak, da je svobodomiseln v stališčih in pogledih).
Nujno je razlikovanje med subjektivno nepristranskostjo zakonitega sodnika, ki se kaže v njegovem osebnem prepričanju v konkretni zadevi in se domneva, ter objektivno nepristranskostjo, ki se izraža zlasti v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije. Okoliščine oziroma trditve, s katerimi tožnik v tej zadevi utemeljuje predlog za prenos pristojnosti, se ne nanašajo na t.i. objektivno nepristranskost, temveč na subjektivno nepristranskost. Dvom o nepristranskosti sodnika (sodnikov) pa je razlog za izločitev oziroma, če je izločeno tolikšno število sodnikov, da sodišče ne more postopati, za nujno delegacijo; ne more pa biti "drug tehten razlog" za delegacijo v pomenu določbe 67. člena ZPP.
vzročna zveza - posredni oškodovanci - duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti bližnjega - posebno težka invalidnost kot pravni standard - povrnitev negmotne škode
Stanje neposrednega oškodovanca ni takšno, da bi šlo za uničenje njegove osebnosti, ga v skladu s pravilno uporabo pravnega standarda ni mogoče opredeliti kot posebno težko invalidnost. To pa pomeni, da ni izpolnjen pogoj, ki bi njegovo mater izjemoma (kot posredno oškodovanko) upravičeval do odškodnine po tretjem odstavku 201. člena ZOR.
URS člen 25.ZPP člen 105, 108, 336, 336/1, 350, 350/1,367, 371, 377, 383.
dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - nepopolna revizija - zavrženje revizije - pravno mnenje
V obravnavanem primeru obsega izpodbijanja drugostopenjske sodbe ni mogoče razbrati niti iz vsebine revizijskih navedb, saj te spričo očitkov sodiščema prve in druge stopnje o neupoštevanju prispevka sedaj pokojnega voznika kolesa z motorjem M.Ž. k nastali škodi ter o njegovi sokrivdi in s tem deljeni odgovornosti, kažejo kvečjemu na le delno izpodbijanje pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje. Vendar pa revidentka izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ni opredelila ne z zneskom niti s sorazmernim deležem, izraženim v ulomku ali odstotku.
Revizija, v kateri ni navedena vrednost izpodbijanega dela drugostopenjske sodbe, je nepopolna revizija.
ZPP člen 180, 180/1, 180/4, 339, 339/1, 345, 345/2, 372. ZPP-A člen 9.
nepopolna vloga - dokaz o plačilu takse - umik tožbe - razlogi za revizijo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - navajanje novih dejstev in novih dokazov v reviziji
Tožnik je v skladu s 372. členom ZPP v reviziji priložil nov dokaz o plačilu takse za tožbo. Zato je prvostopenjsko sodišče na podlagi pooblastila iz drugega odstavka 345. člena ZPP v zvezi s 383. členom ZPP opravilo dodatne poizvedbe v sprejemni pisarni. Ker iz izjave delavca vložišča in sprejemne knjige za dan 26.5.2003 izhaja, da je tožnikova pooblaščenka z vlogo predložila tudi za 50.000 SIT sodne takse, tožniku ni mogoče očitati, da naj ne bi predložil dokazila o plačilu takse. Procesno nepravilna je torej presoja obeh sodišč, da je nastopila posledica iz takratnega četrtega odstavka 180. člena ZPP.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - kumulacija odškodnine in zavarovalne vsote - zavarovanje pred odgovornostjo - kolektivno nezgodno zavarovanje
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Določba drugega odstavka 948. člena ZOR dopušča kumuliranje odškodnine in zavarovalne vsote, kadar je poleg zavarovanja pred odgovornostjo sklenjeno tudi nezgodno zavarovanje (argument iz določbe tretjega odstavka citirane zakonske določbe). Načeloma torej razlaga določbe o kumuliranju odškodnine in zavarovalne vsote omogoča izplačilo zavarovalnine poleg odškodnine iz naslova zavarovanja pred odgovornostjo tedaj, ko nezgodno (torej osebno) zavarovanje ni sklenjeno kot zavarovanje pred odgovornostjo. Ker je nezgodno zavarovanje osebno zavarovanje, obvelja, da je ob nastanku zavarovalnega primera kumulacija odškodnine in zavarovalne vsote dopustna, ko je premijo za kolektivno nezgodno zavarovanje plačalo toženo podjetje iz svojih sredstev.
Med primeri iz 4. točke 39. člena ZKP ni zajeta izločitev sodnika, ki je v isti kazenski zadevi odločal kot član zunajobravnavnega senata oziroma pritožbenega senata višjega sodišča o pritožbah zoper sklepe o podaljšanju pripora.
Pravica strank navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze, ni omejena na določeno fazo postopka; stranke jo lahko uresničujejo ves čas postopka, vse do konca glavne obravnave (4. odstavek 329. člena ZKP), torej tudi še v končni besedi.