odločitev o ugovoru zoper plačilni nalog - določitev vrednosti spora - določitev vrednosti spornega predmeta po prostem preudarku - pogodbena kazen - oblikovalna tožba
Sodna praksa je zavzela stališče, da je ustavno skladna takšna razlaga določbe prvega odstavka 34.a člena ZST-1, ki dopušča presojo odmerjene višine sodne takse tudi iz v ugovoru navedenih razlogov, ki se nanašajo na sodno določeno vrednost predmeta postopka za odmero sodne takse.
ZGD-1 člen 305, 386, 386/5, 388, 590, 590/3, 590/4, 590/5.
iztisnitev manjšinskih delničarjev - vpis sklepa o prenosu delnic na glavnega delničarja - registrska zapora - interes za hitro odločitev o vpisu - prebitje registrske zapore
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da so vse navedbe pritožnikov in posledično tudi zastavljena vprašanja na skupščini v zvezi s pravilnostjo, popolnostjo in strokovnostjo izdelane ocene vrednosti ter ugotovljene vrednosti delnic predlagatelja za odločitev o spornem skupščinskem sklepu nerelevantne, ker sklepa o soglasju za prenos delnic na glavnega delničarja ni mogoče izpodbijati iz razlogov, če denarna odpravnina iz 385. člena ZGD-1, ki jo ponudi glavni delničar, ni primerna, če ni bila ponujena ali če ni bila pravilno ponujena (prvi odstavek 388. člena ZGD-1). Slednje iztisnjeni manjšinski delničarji res lahko uveljavljajo v posebnem postopku sodne določitve primerne denarne odpravnine (drugi odstavek 388. člena ZGD-1), ki teče po pravilih nepravdnega postopka, in res na samo veljavnost skupščinskega sklepa višina ponujene in izglasovane odpravnine ne vpliva. Vendar pa zastavljena vprašanja manjšinskega delničarja v zvezi s tem zato še niso pravno nerelevantna za glasovanje o prenosu delnic na glavnega delničarja z vidika njegove pravice do obveščenosti. Pravica do obveščenosti je ena izmed temeljnih pravic delničarjev, ki jo ti uresničujejo praviloma na skupščini delniške družbe in je pomembna za sprejemanje njihovih odločitev. Določba prvega odstavka 305. člena ZGD-1 narekuje poslovodstvu, da posreduje delničarjem zanesljive podatke o zadevah družbe, če so potrebni za presojo točk dnevnega reda. Informacija, ki jo zahtevajo delničarji, se torej mora vsebinsko nanašati na točke dnevnega reda skupščine, v danem primeru na sklep o izključitvi manjšinskih delničarjev in prenosu delnic na glavnega delničarja.
predlog za oprostitev plačila takse - vsebina predloga - poziv na dopolnitev predloga - dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - nujni podatki - izjava - ugotavljanje premoženjskega stanja - dostop do podatkov - zavrženje predloga
Predlagatelj je bil pozvan k dopolnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks. Ker ni predložil izjave o soglasju, da sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja pridobi podatke, ki so davčna tajnost, prebivališča družinskih članic, njunih enotnih matičnih številk in davčnih številk, izjav, da so podatki o premoženju in dohodku, ki ni razvidno iz zbirk podatkov, resnični in popolni, in ker so ti podatki bistvenega pomena za odločitev o taksni oprostitvi, je sodišče predlog zavrglo.
Soglasje in podatki o številkah, prek katerih lahko sodišče dostopa do podatkov o premoženjskem stanju, so bistveni za odločitev o predlogu za taksno oprostitev.
odpust obveznosti - ugovor upravitelja proti odpustu obveznosti - poročanje upravitelju - poročilo o stanju dolžnikovega premoženja - začasna nesposobnost za delo - zdravstvena dokumentacija
Ni razlogov, da sodišče ne bi verjelo zdravnikom specialistom, da je dolžnica zaradi zdravstvenih težav začasno nesposobna za delo. Zgolj zatrjevanje upravitelja, ki ni strokovnjak medicinske stroke, da je dolžnica sposobna za delo in da, če ima že 15 let takšne težave, so te milejše in ne morejo vplivati na poslovno sposobnost dolžnice, ne zdržijo sodne presoje. Dolžnica je namreč predložila dokaze za svoje trditve glede (ne)sposobnosti za delo, upravitelj pa je podal zgolj svoja laična naziranja, ki ne morejo ovreči dokazov, kot je zdravstvena dokumentacija.
ZKP člen 129.a, 506, 506/2, 503/3, 506/4. KZ-1 člen 86, 86/8.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti - obsojenčeva pripravljenost izpolniti posebni pogoj - izostanek z naroka - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist
Sodišče prve stopnje je torej postopalo procesno pravilno, ko je skladno z določbo 506. člena ZKP o preklicu pogojne obsodbe odločalo navkljub odsotnosti obsojenke iz naroka za preklic pogojne obsodbe, saj to ni obligatorni pogoj za izvedbo tega postopka.
ZPP člen 450, 451, 453, 457, 457/3, 458, 458/1. OZ člen 197.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - plačilo obratovalnih stroškov - stroški ogrevanja - plačilo tujega dolga - višina dolga - ključ delitve obratovalnih stroškov - neupravičena obogatitev - pogodba o upravljanju - prenehanje pogodbe o upravljanju
Iz sodne prakse ne izhaja, kot navaja pritožba, da je upravnik, ki opravlja storitve za etažne lastnike še po prenehanju pogodbe o upravljanju in kljub prepovedi etažnih lastnikov, upravičen do plačila na podlagi pravil o neupravičeni obogatitvi.
pripor - utemeljeni sum - pravna opredelitev kaznivega dejanja
Okvire tega pritožbenega postopka in širše postopka ugotavljanja danosti razlogov za pripor pa presega presoja, ali je obdolženec v tem pogledu utemeljeno osumljen kaznivega dejanja, ki je pravno opredeljeno, kot stoji v obtožnem aktu, ali pa je morebiti na mestu opredelitev obdolžencu očitanega izvršitvenega ravnanja in njegovih posledic po drugi določbi kazenskega zakona, ko ni dvoma, da utegne takšen opis ustrezati tudi kateremu drugemu uradoma pregonljivemu kaznivemu dejanju.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00045198
KZ-1 člen 34, 34/1, 204, 204/1, 205, 205/1-3. ZKP člen 370, 370/1-3, 370/2.
kaznivo dejanje velike tatvine - posebno predrzen način - priznanje krivde - nedovoljen pritožbeni razlog
Po 3. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1 je tatvina storjena na posebno predrzen način takrat, ko izrazito odstopa od običajnega načina storitve tatvine, ki je pogosto že sam zase drzen, kar izhaja iz posameznih opisov v izreku izpodbijane sodbe in kar v svoji obrazložitvi navaja tudi prvostopenjsko sodišče. Obtoženka je očitane ji tatvine izvrševala ob izjemno visoki stopnji tveganja, da bo med izvrševanjem kaznivih dejanj ali neposredno po njih prijeta ali vsaj prepoznana kot storilka. Dejanja je storila podnevi, največkrat v dopoldanskem času in v stanovanjih, v katerih so se nahajali oškodovanci, takšni načini izvršitve več kaznivih dejanj tatvine in poskusa tega kaznivega dejanja pa tudi po presoji drugostopenjskega sodišča vodijo k zaključku, da gre za kazniva dejanja tatvine na posebno predrzen način, saj načini, na katere je obtoženka posamezna kazniva dejanja izvršila, izrazito odstopajo od običajnih načinov izvršitve tega kaznivega dejanja.
nadomestilo za invalidnost - poslabšanje zdravstvenega stanja - invalid
Da bi sledili namenu 126. člena ZPIZ-2, je potrebno zakonska določila razlagati tako, kot je to storilo sodišče prve stopnje, sklicujoč se na citirano sodno prakso, katere namen je zavarovancu ravno v okoliščinah, kjer lahko pride do prikrajšanja zaradi vzroka izven njegove sfere, zagotoviti vsaj enako materialno in socialno varnost v vmesnem obdobju, ko še niso izpolnjeni pogoji za izplačevanje nadomestila, ki ustreza težji obliki invalidnosti. Tako se izogne situacijam, ko zaradi poslabšanja invalidnosti, delovni invalidi pridobijo nove pravice, ki zagotavljajo višjo raven socialne varnosti, vendar še te pravice zaradi objektivnih razlogov, niso realizirane in bi v vmesnem obdobju lahko ostali brez dajatev na podlagi že pridobljenih pravic.
zavarovalno pravo - denarna odškodnina - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina - poškodba hrbtenice - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - strah
Kategorizacija po Fischerju pa je le eden od kriterijev za objektivno primerjavo odškodnin. Bistvene značilnosti primera, ki jih je treba upoštevati pri presoji pravilnosti odmere pravične denarne odškodnine, so: srednje hud primer po Fischerju; zlom hrbtenice brez nevroloških izpadov in drugih pridruženih poškodb; poškodba se je zacelila z določenimi trajnimi posledicami.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00045013
OZ člen 39, 41, 557, 564, 565. ZPP člen 254. ZMZPP člen 19, 23. Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 1, 1/2-g.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - pogodba o preužitku - prenos lastninske pravice - ničnost - nedopustna podlaga pogodbe - dokazno breme - nagib - odplačna pogodba - subjektivno vrednotenje - aleatorna pogodba - skrb in pomoč v preteklosti - pogodbena volja - dokaz z izvedencem
Dokazno breme o zatrjevani nedopustni podlagi je bilo na tožnikih, ki ga nista zmogla. Nista uspela dokazati, da je bil namen sklenitve pogodb v njunem oškodovanju. Pokojna je imela pravico s svojim premoženjem prosto razpolagati, kar ni nemoralno, tudi če je s tem katerega od dedičev preferirala.
Pogodbo o preužitku je mogoče utemeljiti ne le z bodočo, temveč tudi s preteklo že nudeno skrbjo in pomočjo. Bistveno je, da je nagib za prenos lastninske pravice na prevzemnika ob preužitkarjevi smrti v nudenih dajatvah in storitvah, pomoči in skrbi zanj. Enako velja tudi za pogodbo o dosmrtnem preživljanju, saj gre pri pogodbi o preužitku za vrsto pogodbe o dosmrtnem preživljanju.
ZPP člen 5, 236a, 339, 339/2-8, 354, 354/1, 454, 454/1, 454/2. URS člen 22, 25.
spor majhne vrednosti - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - oprava naroka na zahtevo strank - sporno dejansko stanje - izdaja odločbe brez izvedbe naroka - predložitev pisnih dokazil - pisna izjava priče - dokaz z zaslišanjem prič - ocena verodostojnosti priče - neizvedba predlaganih dokazov - načelo obojestranskega zaslišanja strank - enakopravnost pravdnih strank - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - pravica do pritožbe
Četudi nobena od strank ni podala izrecne zahteve za izvedbo naroka, sodišče prve stopnje v konkretnem primeru ne bi smelo uporabiti izjeme iz 454. člena ZPP o tem, kdaj v sporu majhne vrednosti ni dolžno opraviti naroka za glavno obravnavo. Med strankama je bilo sporno dejansko stanje (torej ne gre za izjemo iz prvega odstavka 454. člena ZPP) in o tem stanju, glede na okoliščine konkretnega primera, ni bilo mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov (torej tudi ne obstaja izjema iz drugega odstavka 454. člena ZPP).
S tem, ko je sodišče prve stopnje pisno izjavo priče pri svoji dokazni oceni deloma upoštevalo, ne da bi se neposredno prepričalo o verodostojnosti te priče, je tožniku neutemeljeno odvzelo možnost dokazovanja in ga postavilo v neenakopraven položaj v razmerju do toženke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSM00044202
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4. ZOR člen 1064, 1064/2.
pogodba o sefu - prenehanje pogodbe - izpraznitev sefa - splošni poslovni pogoji - nepravdni postopek - sodno odprtje sefa - osebni stečaj uporabnika
Dejstvo obstoja osebnega stečaja na predmetni nepravdni postopek v ničemer ne more vplivati. Gre namreč za sodno odprtje sefa, to pa je terjatev, ki ne more vplivati na obseg stečajne mase (4. točka 205. člena ZPP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00044681
KZ-1 člen 257.. ZKP člen 276, 276/2.
sprememba obtožnice - pomoč pri kaznivem dejanju - sostorilstvo - ugovor zoper spremenjeno obtožnico - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic
Sprememba prvotnega očitka, da sta obdolženki pri tem ravnali kot pomočnici soobdolženemu F.B., v očitek, da sta ravnali kot sostorilki - torej storilki, pa ne dopušča zaključka, kot ga ponujata pritožbi, da gre za takšno spremembo oziroma novo obtožnico, ki bi terjala vročitev obdolženkama zaradi ugovora in odločanje sodišča o ugovorih zoper tako (zgolj) popravljeno obtožnico.
DELOVNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00044666
KZ-1 člen 7, 7/2, 196, 196/1, 196/2, 202.. ZDavP-2 člen 352, 352/1, 352/2, 353.. ZDR-1 člen 44, 134, 134/1, 134/2.. ZKP člen 358, 358-1.. ZPIZ-2 člen 2, 13, 133, 133/2, 134, 152, 153, 158.. ZPSV člen 3, 3/1, 3/2, 16.. ZSDP člen 8, 9.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - opisano dejanje ni kaznivo dejanje
Po preizkusu izpodbijane sodbe ter pritožbenih razlogov pritožbeno sodišče pritrjuje stališču zagovornika, da iz opisa očitanega kaznivega dejanja ne izhajajo vsi zakonski znaki kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev po drugem v zvezi s prvim odstavkom 196. člena KZ-1. Obdolžencu se namreč očita, da je dejanje storil v letu 2013, to je v času veljavnosti KZ-1B, po katerem je kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev opredeljeno kot zavestno neravnanje po predpisih o sklenitvi pogodbe o zaposlitvi in o prenehanju delovnega razmerja, plači in drugih prejemkih iz delovnega razmerja, delovnem času, odmoru, počitku, letnem dopustu ali odsotnosti z dela, varstvu žensk, mladine in invalidov, varstvu delavcev zaradi nosečnosti in starševstva, varstva starejših delavcev, prepovedi nadurnega ali nočnega dela ali plačilu predpisanih prispevkov, s čimer storilec prikrajša delavca ali iskalca zaposlitve za pravico, ki mu pripada, ali mu jo omeji. Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da mora opis kaznivega dejanja vsebovati vse zakonske znake kaznivega dejanja, kot jih določa zakon, saj je z njimi opredeljeno tisto ravnanje posameznika, ki ustreza ravnanju v polju zakonitosti. Zavest storilca, da ne ravna po navedenih predpisih je tako v skladu z zakonski dikcijo kaznivega dejanja po 196. členu KZ-1B nujna sestavina opisa dejanja, ki pa je v obravnavanem primeru iz opisa dejanja v celoti izostala tako v konkretnem delu kot tudi v abstraktnem delu, na kar pravilno opozarja zagovornik. Pritožbeno sodišče sicer ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe pravilno povzelo določbo 196. člena KZ-1 in v obrazložitvi sodbe tudi utemeljilo, da obdolženec zavestno ni ravnal po predpisih, vendar pa obrazložitev sodbe ne more nadomestiti opisa dejanja v izreku sodbe.
Pri odmeri starševskega nadomestila je potrebno upoštevati vseh 12 mesečnih zneskov plač (torej tudi plačo za mesec maj 2018), pri čemer ni odločilno, da je bil znesek plače za mesec maj izplačan v naslednjem mesecu in da so se posledično tudi za vse ostale mesece izplačilni dnevi pomaknili iz tekočega meseca v naslednji mesec. Za tako ravnanje delodajalca tožnica ne more nositi posledic, niti zavarovanci zaradi različnega obračunavanja plač ne smejo biti prikrajšani. Bistveno je namreč, da je odmera tako starševskega kot tudi materinskega nadomestila odvisna od vseh obračunanih prispevkov za starševsko varstvo. S tem se uresničujeta temeljni načeli zavarovanja, kot sta opredeljeni v 4. členu ZSDP-1 in sicer, da se z zavarovanje za starševsko varstvo zavarovancem po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo pravice, vezane na starševske obveznosti.
zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - vknjižba stavbne pravice - inšpekcijski organ - formalnost zemljiškoknjižnega postopka - soglasje inšpektorja
Inšpekcijski organ, ki je izdal odločbo o nedovoljeni gradnji, je s predlaganim vpisom stavbne pravice (izrecno) soglašal. Ne velja, da to soglasje ne predstavlja ustrezne participacije tega organa v predmetnem postopku. V konkretnem primeru ni bilo potrebe, da bi se moralo sodišče prve stopnje še dodatno ukvarjati z razmerjem med predlagano vknjižbo in postopkom legalizacije.
Zemljiškoknjižni postopek je po svoji naravi formalni postopek. V skladu s tem je tudi začrtan (omejen) krog pravno relevantnih razlogov, s katerimi se mora zemljiškoknjižno sodišče ukvarjati.
ZPP člen 99, 99/1, 99/2, 337, 337/1. ZFPPIPP člen 405, 405/2, 405/4.
postopek osebnega stečaja - ugovor proti odpustu obveznosti - narok za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti - neopravičen izostanek z naroka - preklic pooblastila za zastopanje - učinek preklica pooblastila - nedovoljene pritožbene novote
Pooblastilno razmerje med stranko in pooblaščencem preneha s preklicem pooblastila, toda stranke morajo o tem sodišče obvestiti.
Preklic za sodišče učinkuje šele, ko je o njem obveščeno.
stroški postopka - povrnitev pravdnih stroškov - stroški postopka po načelu krivde - pravdni stroški po uspehu - sodba na podlagi pripoznave - vzpostavitev zemljiškoknjižnega stanja - povod za pravdo - potrebna tožba - opomin pred tožbo
Tudi če tožeča stranka pred vložitvijo tožbe tožene stranke ne opomni oziroma pozove na izpolnitev zahtevka, to vedno in nujno ne pomeni, da tožena stranka ni dala povoda za tožbo. V določenih primerih namreč opomin ni potreben, ker je že iz ravnanja tožene stranke jasno razvidno, da nasprotuje izpolnitvi. Na splošno velja, da tožena stranka da povod za tožbo takrat, kadar lahko tožeča stranka na podlagi njenega ravnanja pred pravdo, ne glede na položaj stvari po materialnem pravu, sklepa, da bo za varstvo njenih interesov potrebna sodna intervencija.