redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nezakonita odpoved
Sodišče je v dokazni oceni utemeljeno izpostavilo, da je toženka tožnika pozvala na delo, takoj zatem - po zapletu glede varstva otroka (čeprav delavcu, ki zaradi višje sile ne more opravljati dela, po 137. členu ZDR-1 pripada nadomestilo plače) pa je začela prikazovati, da tožnikovo delo ni potrebno.
V 12. členu ZST-1 je določeno, kaj vse mora vsebovati predlog za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks. Ker tega tožničin predlog za oprostitev plačila sodne takse ni vseboval, ji je sodišče utemeljeno naložilo dopolnitev v odrejenem roku. Pri tem se je pravilno oprlo na 108. člen ZPP, ki določa postopanje z nepopolnimi vlogami, ob sklicevanju na tretji odstavek 12. člena ZST-1, ki določa, da če predlog ne vsebuje predpisanih podatkov in izjav, ravna sodišče v skladu s pravili o nepopolnih vlogah. Po tretjem odstavku 1. člena ZST-1 se namreč v postopkih odločanja glede plačil sodnih taks po tem zakonu smiselno uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse, razen če ta zakon ne določa drugače.
ZIZ člen 40, 40/3, 40c, 40c/1, 40c/3, 42, 42/2, 55, 55/1, 55/1-7, 79. ZPP člen 212, 213, 224, 224/1.
predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - fikcija vročitve - dopolnitev predloga za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom
Sodišče je tudi pravilno izvedlo materialno procesno vodstvo, dolžnici pojasnilo pravno naziranje sodišča glede vročitve na podlagi fikcije in jo pozvalo k dopolnitvi njenih pomanjkljivih navedb z dopisom z dne 12. 10. 2020, na katerega pa dolžnica ni odreagirala. Sedanje dopolnjevanje trditvene podlage o njenem zdravljenju v letu 2019 je nedopustna novota, saj dolžnica ni pojasnila, zakaj teh trditev ni mogla podati že v postopku pred sodiščem na prvi stopnji. Pri tem tudi ta trditev ni dovolj časovno konkretizirana (ni datumsko opredeljeno zdravljenje). V predlogu za razveljavitev potrdila podana posplošena navedba, da sklepa o izvršbi dolžnica ni prejela, pa nikakor ni zadoščala. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da z zaslišanjem dolžnice kot dokazom ni dopustno nadomestiti zahteve trditvenega bremena (povezanost trditvenega in dokaznega bremena). Izvedba dokaza, za katerega ni podana dejanska podlaga, ni potrebna. Navedena obrazložitev sodišča prve stopnje, zakaj ni bila dolžnica zaslišana, zadošča.
izpraznitev in izročitev nepremičnin - izvedba dokaza - dokazni pomen javne listine - vročilnica kot javna listina
Elektronska pošta prokurista in na katerega se je kot odločilnega oprlo sodišče prve stopnje je le eden od dokazov. Tega bi moralo oceniti skupaj z ostalimi predlaganimi dokazi, konkretno tožene stranke z zaslišanjem poštnega delavca J. A. in prokurista tožene stranke. Vendar sodišče prve stopnje tega dokaza ni izvedlo in tožena stranka v pritožbi utemeljeno navaja, da ji je bil preprečen dokaz, s katerim je želela izpodbiti dokazni pomen javne listine.
odpust obveznosti - ugovor upravitelja proti odpustu obveznosti - poročanje upravitelju - poročilo o stanju dolžnikovega premoženja - začasna nesposobnost za delo - zdravstvena dokumentacija
Ni razlogov, da sodišče ne bi verjelo zdravnikom specialistom, da je dolžnica zaradi zdravstvenih težav začasno nesposobna za delo. Zgolj zatrjevanje upravitelja, ki ni strokovnjak medicinske stroke, da je dolžnica sposobna za delo in da, če ima že 15 let takšne težave, so te milejše in ne morejo vplivati na poslovno sposobnost dolžnice, ne zdržijo sodne presoje. Dolžnica je namreč predložila dokaze za svoje trditve glede (ne)sposobnosti za delo, upravitelj pa je podal zgolj svoja laična naziranja, ki ne morejo ovreči dokazov, kot je zdravstvena dokumentacija.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/6. ZBPP člen 13, 13/2, 14, 14/1, 14/3. ZSVarPre člen 8, 26, 26/1-1, 26/1-3, 26/1-9, 27, 27/1. ZUPJS člen 10, 10/1, 12, 17.
oprostitev plačila sodne takse - brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - posebno premoženje zakonca - razpolaganje s premoženjem - hipoteka
Pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca se upošteva tudi posebno premoženje zakonca.
Glede na pravni standard "možnost razpolaganja", hipoteka sama po sebi ne pomeni take nemožnosti razpolaganja s premoženjem, ki bi bila upoštevna za presojo materialnega položaja prosilca in njegove družine.
pripor - utemeljeni sum - pravna opredelitev kaznivega dejanja
Okvire tega pritožbenega postopka in širše postopka ugotavljanja danosti razlogov za pripor pa presega presoja, ali je obdolženec v tem pogledu utemeljeno osumljen kaznivega dejanja, ki je pravno opredeljeno, kot stoji v obtožnem aktu, ali pa je morebiti na mestu opredelitev obdolžencu očitanega izvršitvenega ravnanja in njegovih posledic po drugi določbi kazenskega zakona, ko ni dvoma, da utegne takšen opis ustrezati tudi kateremu drugemu uradoma pregonljivemu kaznivemu dejanju.
vpis skupne lastnine v zemljiško knjigo - pravnomočna sodna odločba - določitev deležev na skupnem premoženju - skupna lastnina - solastnina
Režim skupnega premoženja preneha z izrecnim dogovorom, da se ta skupnost spremeni v solastninsko skupnost ali pa z realno delitvijo. Vse dokler tovrstna delitev ni izvršena, se (bivša) zakonca ne moreta vpisati v zemljiško knjigo kot solastnika.
ZKP člen 57, 57/1, 57/3, 60, 244, 244/1, 277, 277/1, 277/1-3, 371, 371/1, 371/1-5, 437, 437/1. KZ-1 člen 135, 135/1.
zavrženje obtožnega predloga - kaznivo dejanje grožnje - predlagalni delikt - oškodovanec kot tožilec - pravne posledice neupravičenega izostanka iz naroka - umik predloga za pregon
Povsem nepomembno oziroma vseeno je, ali oškodovanec umakne predlog sam (prvi odstavek 57. člena ZKP) ali pa se zaradi njegove pasivnosti po zakonu šteje, da je predlog umaknil (prvi odstavek 244. člena ZKP), posledica je v vsakem primeru enaka in to je izguba pravice ponovno podati predlog (tretji odstavek 57. člena ZKP), slednji pa je pri predlagalnih deliktih procesna predpostavka za pregon (prvi odstavek 52. člena ZKP).
priposestvovanje stvarne služnosti - odločanje v mejah zahtevka - stvarna služnost poti - sprememba vsebine izvrševane služnosti - neverodostojnost izjav
Glede na to, da sta tožnici vložili tožbo na ugotovitev priposestvovanja stvarne služnosti, je brezpredmetna tudi nadaljnja pritožbena graja, da bi sodišče prve stopnje moralo ugotavljati pogoje za uporabo sporne poti na podlagi dovoljenja do preklica. Sodišče odloča zgolj v mejah postavljenega zahtevka, kar pomeni, da ne sme odločati o nečem česar stranka izrecno ni predlagala (2. člen ZPP).
Zgolj dejstvo, da sta tožnici zainteresirani za izid postopka, ne pomeni, da sta njuni izpovedi avtomatično neverodostojni, prav tako sorodstvo prič s strankami ne pomeni nujno, da so zainteresirane za izid postopka niti, da je njihova izpovedba neverodostojna. Za takšen zaključek je sodišču treba ponuditi konkretizirane navedbe z jasno predstavljenimi okoliščinami, vendar toženke tega niso storile.
ZZK-1 člen 40, 40/1-8, 112, 112/5, 112/6.. ZJC-B člen 19.
zemljiškoknjižni postopek po uradni dolžnosti - vpis lastninske pravice na nepremičnini - odločba o razlastitvi - odločba državnega organa - listina, ki je podlaga za vknjižbo lastninske pravice - obstoječa javna cesta - razlastitev na podlagi 19. člena ZJC - pridobitev lastninske pravice z odločbo - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - dokončnost odločbe o razlastitvi
ZJC-B ureja postopek razlastitve nepremičnin, po katerih poteka obstoječa javna cesta in v šestem odstavku izrecno določa, da razlastitveni upravičenec na nepremičninah, po katerih poteka obstoječa javna cesta, lastninsko pravico pridobi z dokončnostjo odločbe o razlastitvi. Takšna listina je skladno z določbami ZZK-1 primerna za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo v korist pritožnice in nasprotna udeleženca zmotno menita drugače.
pravdni stroški po uspehu - nagrada odvetnika - potrebni stroški - povračilo stroškov za opomin pred tožbo - stroškovnik
Stališče pritožnice, da ji pripadajo stroški obrazloženega opomina pred tožbo za vsak zahtevek, čeprav je to podala tipsko in se ti zahtevki ponavljajo, je pravilno. Stroški so bili potrebni. Enako velja za stroške poizvedb pri upravni enoti.
Nobenega dvoma ni, da je tožnica lastnica vseh spornih nepremičnin (na katerih se nahaja stanovanjska hiša in vrtnarija), saj je kot taka vpisana v zemljiško knjigo. S tem je brez slehernega dvoma procesno in stvarno aktivno legitimirana za ta spor, torej za tožbo za varstvo svoje lastninske pravice.
predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj - zavrženje vloge - bistvene sestavine predloga - nadaljevanje kazenskega pregona
V skladu z določbo tretjega odstavka 168. člena ZKP in smiselno uporabo 429. člena ZKP, mora predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj vsebovati med ostalimi obveznimi sestavinami tudi opis dejanja, iz katerega izhajajo zakonski znaki kaznivega dejanja, zakonsko označbo kaznivega dejanja, okoliščine iz katerih izhaja utemeljenost suma, in že zbrane dokaze.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00045198
KZ-1 člen 34, 34/1, 204, 204/1, 205, 205/1-3. ZKP člen 370, 370/1-3, 370/2.
kaznivo dejanje velike tatvine - posebno predrzen način - priznanje krivde - nedovoljen pritožbeni razlog
Po 3. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1 je tatvina storjena na posebno predrzen način takrat, ko izrazito odstopa od običajnega načina storitve tatvine, ki je pogosto že sam zase drzen, kar izhaja iz posameznih opisov v izreku izpodbijane sodbe in kar v svoji obrazložitvi navaja tudi prvostopenjsko sodišče. Obtoženka je očitane ji tatvine izvrševala ob izjemno visoki stopnji tveganja, da bo med izvrševanjem kaznivih dejanj ali neposredno po njih prijeta ali vsaj prepoznana kot storilka. Dejanja je storila podnevi, največkrat v dopoldanskem času in v stanovanjih, v katerih so se nahajali oškodovanci, takšni načini izvršitve več kaznivih dejanj tatvine in poskusa tega kaznivega dejanja pa tudi po presoji drugostopenjskega sodišča vodijo k zaključku, da gre za kazniva dejanja tatvine na posebno predrzen način, saj načini, na katere je obtoženka posamezna kazniva dejanja izvršila, izrazito odstopajo od običajnih načinov izvršitve tega kaznivega dejanja.
Poudarjanje tožene stranke (tožena stranka je premoženje izbrisane pravne osebe, ki ga v tem postopku zastopa upraviteljica v postopku stečaja premoženja izbrisane pravne osebe), da nima relevantne dokumentacije o sporni pogodbi, ni utemeljeno. Sodišče prve stopnje je to okoliščino toženi stranki upravičeno štelo v škodo, to pa je tudi v skladu s pravili o dokaznem bremenu (212. člen ZPP).
Še zlasti ji gre pomanjkanje dokumentacije v škodo v delu, kjer tožnik niti ne more dokazovati svojih trditev, to pa je ravno glede dejstva plačila kupnine za sporno nepremičnino. Gre za trditev o negativnem dejstvu in ga tožnik ne more učinkovito dokazati, saj ni v njegovi zaznavni sferi, temveč ga lahko dokaže tožena stranka.
ZPP člen 5, 236a, 339, 339/2-8, 354, 354/1, 454, 454/1, 454/2. URS člen 22, 25.
spor majhne vrednosti - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - oprava naroka na zahtevo strank - sporno dejansko stanje - izdaja odločbe brez izvedbe naroka - predložitev pisnih dokazil - pisna izjava priče - dokaz z zaslišanjem prič - ocena verodostojnosti priče - neizvedba predlaganih dokazov - načelo obojestranskega zaslišanja strank - enakopravnost pravdnih strank - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - pravica do pritožbe
Četudi nobena od strank ni podala izrecne zahteve za izvedbo naroka, sodišče prve stopnje v konkretnem primeru ne bi smelo uporabiti izjeme iz 454. člena ZPP o tem, kdaj v sporu majhne vrednosti ni dolžno opraviti naroka za glavno obravnavo. Med strankama je bilo sporno dejansko stanje (torej ne gre za izjemo iz prvega odstavka 454. člena ZPP) in o tem stanju, glede na okoliščine konkretnega primera, ni bilo mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov (torej tudi ne obstaja izjema iz drugega odstavka 454. člena ZPP).
S tem, ko je sodišče prve stopnje pisno izjavo priče pri svoji dokazni oceni deloma upoštevalo, ne da bi se neposredno prepričalo o verodostojnosti te priče, je tožniku neutemeljeno odvzelo možnost dokazovanja in ga postavilo v neenakopraven položaj v razmerju do toženke.
ZKP člen 8, 8/1, 8/9, 92, 92/5, 437. Pravilnik o povrnitvi stroškov v kazenskem postopku (1997) člen 25, 25/1, 25/1-1. Direktiva 2010/64/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o pravici do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih člen 2, 3.
fikcija vročitve - obvestilo o prispelem pisanju - iztek roka za dvig pisanja
Določba četrtega odstavka 142. člena ZPP namreč ločuje čas nastopa fikcije vročanja pisanja od tega, da se naslovniku omogoči dejanska seznanitev z vsebino sodnega pisanja na način, da ga vročevalec pusti v njegovem predalčniku. Pritožnik se na obvestilo pošte o pošiljki ni odzval in pošiljke ni šel iskati na pošto, z njo se je zato seznanil šele, ko jo je vročevalec pustil v njegovem predalčniku. Zaradi takšnega ravnanja in pritožnikovega napačnega prepričanja, da se rok za vložitev ugovora šteje od prvega naslednjega dne, ko prejel pisanje, je prišlo do tega, da je zamudil rok za vložitev ugovora in ga je poslal sodišču šele 9. 11. 2020.