zavrženje zahteve za obnovo kazenskega postopka - nova dejstva ali novi dokazi - poročilo - izvedensko mnenje
Ni nerazumljiv zaključek sodišča prve stopnje, da k zahtevi za obnovo postopka priloženo Poročilo o kakovosti psiholoških izvedenskih mnenj z dne 1. 7. 2019 (v nadaljevanju Poročilo), ki ga je za Vrhovno sodišče Republike Slovenije izdelal izredni prof. I.A., ne predstavlja nov dokaz. Sodišče prve stopnje je v točki 19 izpodbijanega sklepa obširno obrazložilo, da je opisano zatrjevanje obrambe, da bi naj bil izvedenec psihiatrične stroke mag. M.V., dr. med. pristranski, bilo že preizkušeno in da je bilo o njem že tudi odločeno tako s sodbama prvostopenjskega in drugostopenjskega sodišča, s katerima je bil predlog za izločitev izvedenca zavrnjen. Obe sodbi nižjih sodišč pa je nato preizkusilo še Vrhovno sodišče Republike Slovenije s sodbo I Ips 37795/2016 z dne 18. 4. 2019, s katero je pomisleke obrambe zavrnilo. Sodišče prve stopnje je tudi obrazložilo, zakaj Poročilo, ki ga je kot nov dokaz predstavila obramba, ni nov dokaz. Navedeno poročilo se namreč ne nanaša na konkretno kazensko zadevo, kakor tudi ne na konkretno izvedensko mnenje mag. V., dr. med. Poročilo se nanaša na psihološka izvedenska mnenja, ki ne spadajo v področje medicine. Mag. V., dr. med. pa je izvedensko mnenje izdelal kot stalni sodni izvedenec psihiatrične stroke, psihiatrija pa spada v področje medicine. Pri tem pa je potrebno še poudariti, da je izvedenec izdelal izvedensko mnenje, ki ga je na predlog obrambe dopolnil, nato pa je bil še obširno zaslišan na glavni obravnavi, ko je odgovoril na vsa vprašanja obrambe. Zato ni bilo potrebno določiti novega izvedenca. Po določbi 258. člena ZKP sodišče zahteva mnenje drugega izvedenca, če so v mnenju izvedenca nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti danega mnenja, pa se te pomanjkljivosti ali dvom ne dajo odpraviti z izvedenčevim ponovnim zaslišanjem. Sicer pa pritožbeno sodišče še enkrat poudarja, da je sodišče prve stopnje izvedenca še obširno zaslišalo in s tem omogočilo obrambi vsestransko preveritev izvedenskega mnenja. Poročilo torej ni nov dokaz, saj se ne nanaša na konkretno kazensko zadevo in ne na konkretno izvedensko mnenje, ki ga je podal izvedenec mag. V., dr. med. kot stalni sodni izvedenec psihiatrične stroke, kar je bilo prav tako že poudarjeno.
Pripisovanje absolutne vezanosti na sodno prakso bi bilo v nasprotju s 125. členom Ustave Republike Slovenije, po katerem so sodniki vezani na ustavo in zakon. Sodna praksa ni nespremenljiva.
Bistveno pri zakonski domnevi je, da je predmet ugotavljanja presumptivna baza, ne pa neposredno relevantno pravno dejstvo oziroma zaključek. Upoštevajoč zakonsko domnevo iz prvega odstavka 6.b člena ZST-1, sodišče torej ne ugotavlja, ali je bilo plačilo sodne takse pravočasno, ampak, ali je bilo denarno nakazilo izvršeno preko ponudnika plačilnih storitev in prejeto v dobro prehodnega podračuna sodišča v treh delovnih dneh po izteku roka, določenega v plačilnem nalogu. Plačilo sodne takse bo štelo za pravočasno, če bosta izpolnjeni obe navedeni predpostavki domnevne baze za uporabo te določbe.
prisilna hospitalizacija - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - paranoidna shizofrenija - izvajanje dokazov - izvedensko mnenje
Sodišče prve stopnje (ki se je pri tem lahko oprlo na ugotovitve v postopku postavljene sodne izvedenke medicinske stroke) je v izpodbijanem sklepu obrazloženo (konkretizirano) izpostavilo tiste ključne dejanske okoliščine, na podlagi katerih je moč utemeljeno zaključiti, da so glede pritožnika izpolnjene vse predpostavke za izrek ukrepa zadržanja in zdravljenja (brez privolitve) na oddelku pod posebnim nadzorom, kakor to predvideva 39. v zvezi s 53. členom ZDZdr.
ZPP člen 158, 158/1, 165, 165/3, 365, 365-3. ZS člen 83, 83/2, 83a. ZZUSUDJZ člen 3, 3/1, 3/2, 4.
stroški postopka - umik tožbe - pravočasnost umika tožbe - takojšen umik - izpolnitev zahtevka - izpraznitev in izročitev nepremičnine v posest upniku - potrebnost tožbe - povod za pravdo - tek procesnega roka - zadržanje teka roka - izredne razmere - epidemija - COVID-19 - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - odredba predsednika VSRS o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev po 83. a členu ZS - procesno dejanje
Pravočasnost umika tožbe oziroma besedno zvezo "takoj" iz 158. člena ZPP je treba upoštevati skozi prizmo zakonskih določb ZZUSUDJZ in ukrepov, ki jih je sprejel predsednik Vrhovnega sodišča. Če procesni roki niso tekli od 16. 3. 2020 do vključno 31. 5. 2020, potem tudi ni mogoče od tožnikov zahtevati procesnih dejanj oziroma da bi morala v tem obdobju vložiti umik tožbe.
zamuda z izpolnitvijo - pogodbena kazen za zamudo - zamuda z izpolnitvijo brez napak - nepravilna izpolnitev - gospodarski spor majhne vrednosti - pogodbena kazen
Iz določila Pogodbe ne izhaja, da bi bila pogodbena kazen med pogodbenima strankama dogovorjena za zamudo z izpolnitvijo v širšem smislu. Torej za zamudo s pravilno izpolnitvijo v primeru izpolnitve z napakami, ki traja v obdobju od dospelosti obveznosti do odprave napake.
ZPP člen 105a, 105a/3. ZS člen 83, 83/4. Odredba o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije (2020) točka 2, 2/6.
gospodarski spor majhne vrednosti - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - neplačilo sodne takse - fikcija umika pritožbe - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - zadržanje teka roka
Glede na ugotovitev o vročitvi plačilnega naloga dne 30. 10. 2020, bi se petnajstdnevni rok iztekel v ponedeljek 16. 11. 2020. Na ta dan pa je že začela veljati Odredba o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije. Ta pa je v šestem odstavku 2. točke med drugim določala, da procesni roki v nenujnih zadevah in v zadevah, ki se v skladu s tretjim odstavkom te točke ne štejejo za nujne, v skladu s četrtim odstavkom 83. člena Zakona o sodiščih ne tečejo in da procesni roki v teh primerih začnejo teči prvi naslednji dan po javno objavljenem preklicu predsednika Vrhovnega sodišča, na kar sodišče opozori stranko na sodnem pisanju, ovojnici ali drugi listini, ki se priloži pisanju. Glede na ugotovitev o vročitvi plačilnega naloga dne 30. 10. 2020, bi se rok za plačilo sodne takse tako moral izteči šele 1. 2. 2021.
ZPP člen 111, 111/4, 142, 142/3, 142/4, 224, 224/1, 339, 339/2, 339/2-8, 451, 452, 452/1, 453, 458, 458/1, 458/5, 495. OZ člen 619.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - grajanje napak opravljenega dela - spor majhne vrednosti - postopek v sporu majhne vrednosti - rok za vložitev odgovora na tožbo - odločanje po sodniku posamezniku - kršitev pravice do izjave - obvestilo o opravljeni vročitvi - vročilnica kot javna listina - fikcija vročitve - prepozna vloga - prepozno navajanje dejstev in dokazov - osebna vročitev
Obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člena ZPP). Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena, česar pa toženka v tem postopku ni storila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00044648
ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1. ZD člen 28, 34.
plačilo uporabnine - solastništvo nepremičnine - velikost solastninskega deleža - nerazdeljena nepremičnina - uporaba stanovanja brez pravne podlage - prekinitev pravdnega postopka - reševanje predhodnega vprašanja - pravnomočna odločitev o predhodnem vprašanju - načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka - sodno varstvo brez nepotrebnega odlašanja - dolgotrajnost postopka - matični postopek - faza postopka - predmet zapuščinskega postopka - napotitev dedičev na pravdo
Odločanje o plačilu uporabnine za uporabo delno tuje stvari ni mogoče, dokler niso ugotovljeni deleži posameznih solastnikov na sporni nepremičnini. Vendar so v obravnavanem primeru solastninski deleži določeni in vpisani v zemljiško knjigo. Ne gre torej za predhodno vprašanje, o katerem še ne bi bilo odločeno in bi bila zaradi tega potrebna prekinitev postopka.
Reševanje predhodnega vprašanja je smotrno prepustiti matičnemu postopku zlasti takrat, ko je pričakovati njegov hiter zaključek, da se izogne nevarnosti različnih odločitev. Če pa je matični postopek kompleksen in dolgotrajen, je treba dati prednost pravici obeh pravdnih strank do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja.
Ker je tožnica predlog za oprostitev plačila sodne takse podala pravočasno v 15 dnevnem roku od prejema plačilnega naloga, se je rok za plačilo sodne takse podaljšal od odločitve sodišče prve stopnje o njenem predlogu 17. 12. 2019 za nadaljnjih 15 dni, torej se je iztekel 21. 1. 2020. Ker je sodno takso poravnala že 29. 11. 2019, ni mogoče šteti, da jo je plačala prepozno in je bil sklep sodišča prve stopnje, s katerim je štelo, da je tožnica zaradi neplačila sodne takse tožbo umaknila in je postopek ustavilo, nepravilen. Zaradi neupoštevanja predloga za oprostitev plačila sodnih taks je prišlo do absolutne bistvene kršitve postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, to je do protispisnosti, katero je z izpodbijanim sklepom pravilno odpravilo.
Pasivna legitimacija tožene stranke v obravnavani zadevi izhaja iz s povzročiteljem škode sklenjene zavarovalne pogodbe (v skladu s 15. členom ZOZP), ta pa izvira iz obdobja (31. 12. 2011) pred sprejemom novele ZPIZ-2B. Takrat, ko je tožena stranka jamčila po pogodbi o zavarovanju avtomobilske odgovornosti v času škodnega dogodka (leta 2013), kasnejša ureditev iz novele ZPIZ-2B (začela veljati 1. 1. 2016) še ni veljala. Več let po sklenjeni zavarovalni pogodbi spremenjen obseg potencialne obveznosti odgovornostne zavarovalnice (na podlagi spremenjene zakonodaje) predstavlja vidik, ki ga stranki zavarovalne pogodbe ob njenem sklepanju nista mogli predvideti. Jamstvo za nepredvidljive obveznosti po zavarovalni pogodbi tožene stranke tako že po temelju ni podano, zato ni bistveno, kdaj je tožeča stranka zavarovancu z odločbo priznala nadomestilo za invalidnost.
ZPP člen 458, 458/1, 495. OZ člen 103, 111, 619, 635, 635/2, 639.
spor majhne vrednosti - podjemna pogodba (pogodba o delu) - naročnikova pravica glede drugih napak izvršenega posla - prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve - odstop od pogodbe - odgovornost za napake - prenehanje pravice - stvarna napaka - izpodbijanje dejanskega stanja - pravica do povračila škode - pravica do znižanja plačila - zmotna uporaba materialnega prava - nerazumljivost izreka sodbe - priznanje dejstev - neprerekana dejstva
Odstop od pogodbe je materialnopravni institut, urejen v 103. do 111. členu OZ, ki kot tak predstavlja zgornjo premiso sodniškega silogizma, ne pa dejstva (praviloma je tako).
Za uporabo pravila, da se neprerekane trditve štejejo za resnične, je potrebno, da so te trditve sklepčne.
oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - premoženjsko stanje prosilca - osnovna sredstva - epidemija
Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje je iz posredovanih bančnih izpisov jasno razvidno, da toženec ima prilive in sicer približno toliko, kot odlivov. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ocenilo, da bo upoštevaje nizko vrednost zahtevane sodne takse (285,00 EUR) in toženčevo finančno ter premoženjsko stanje, toženec zmogel obročno plačilo sodne takse v višini 23,75 EUR mesečno in ta znesek ne bo ogrožal njegove dejavnosti.
Navedbe o domnevno negotovem položaju tožene stranke zaradi epidemije virusa COVID-19 so pavšalne in pri višjem sodišču ne vzbujajo dvoma v pravilnost presoje sodišča prve stopnje. Poleg tega iz bančnega izpisa izhaja, da je imel pritožnik denarne prilive tudi v času, ko je epidemija že trajala. Bolj podrobnih trditev in predloženih dokazov o vplivu epidemije na njegovo poslovanje pa v predlogu za oprostitev ni podal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - SODSTVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00045064
ZS člen 83, 83/3, 83a. ZZUSUDJZ člen 1. Odredba o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije (13.11.2020) točka 2, 2/6.
tek rokov med razglašeno epidemijo SARS-Cov-2 - nujne zadeve - procesni rok - rok za plačilo sodne takse - prepozno doplačilo sodne takse
Določba 83.a člena Zakona o sodiščih pristojnosti glede odločanja o teku procesnih rokov ob izrednih dogodkih v celoti podeljuje predsedniku Vrhovnega sodišča RS.
Postopki zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja spadajo med nujne zadeve. To pa pomeni, da so na podlagi Odredbe predsednika Vrhovnega sodišča RS o posebnih ukrepih procesni roki tekli, zaradi česar je pritožbeno stališče, da rok za plačilo sodne takse ni mogel začeti teči pred iztekom izrednih razmer, napačno. Da gre v primeru roka za plačilo sodne takse za procesni in ne materialni rok, ne more biti nobenega dvoma.
Rok za plačilo sodne takse tudi sicer ne spada med roke za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, za katere je Vlada RS sprejela Sklep o začasnem prenehanju teka rokov za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določenih z zakonom, po katerem ti roki od 20.11.2020 ne tečejo. Plačilo sodne takse v sodnem postopku namreč ni pravica, temveč obveznost stranke.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00046236
ZIZ člen 15, 17, 21, 21/1, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-2, 55/1-8. SPZ člen 142. ZZK-1 člen 4, 6, 7. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
načelo formalne legalitete - primeren izvršilni naslov za izvršbo - neposredno izvršljiv notarski zapis - določna opredelitev terjatve - trditveno in dokazno breme upnika - ugovor - prenehanje obveznosti s poplačilom - obrazloženost ugovora - trditveno in dokazno breme dolžnika - prevalitev trditvenega in dokaznega bremena - informativni dokaz - izjemoma dopusten informativni dokaz - načelo dobre vere in zaupanja v zemljiško knjigo - načelo publicitete - sporazum o zavarovanju denarne terjatve - hipoteka - notarska hipoteka - hipotekarni (realni) dolžnik - nadaljevanje izvršbe zoper pravnega naslednika - položaj stranke v postopku - pravica do izjave - pravica do izvedbe predlaganih dokazov - vknjižba hipoteke in zaznamba neposredne izvršljivosti - konstitutiven učinek vpisa - ugasnitev in izbris hipoteke
Če pride po zaznambi neposredne izvršljivosti notarskega zapisa do spremembe lastništva na nepremičnini, pri kateri je zaznamovana neposredna izvršljivost, mora dopustiti neposredno izvršbo na taki nepremičnini tudi vsakdo, ki pridobi lastninsko pravico po trenutku zaznambe neposredne izvršljivosti. Z vpisom zaznambe neposredne izvršljivosti notarskega zapisa v zemljiško knjigo je namreč omogočeno, da se s tem dejstvom seznanijo tudi vsi kasnejši pridobitelji nepremičnine, pri kateri je bila zaznamovana neposredna izvršljivost. Za nastop učinka po 142. členu SPZ je zato bistveno, da je bila neposredna izvršljivost notarskega zapisa v trenutku pridobitve lastninske pravice na nepremičnini že vpisana v zemljiški knjigi.
Iz rednega in iz zgodovinskega izpiska izvedene pravice/pravnega dejstva pri konkretnih dolžničinih nepremičninah je razvidno, da je neposredna izvršljivost vpisana v točki b) opisa vpisane pravice, z začetkom učinkovanja vpisa od dne 24. 4. 2009, dolžnica pa je bil v zemljiško knjigo vpisana kot lastnica dne 16. 12. 2013, z začetkom učinkovanja vpisa od dne 15. 11. 2011. Že v času, ko je dolžnica postala lastnica konkretnih nepremičnin, sta torej pri le-teh bili vpisani hipoteka in neposredna izvršljivost notarskega zapisa, pri tem pa je tudi terjatev, na katero se nanaša soglasje z neposredno izvršljivostjo, določno opredeljena. Navedeno glede na publicitetno načelo pomeni, da je (tudi) dolžnica (od dne 24. 4. 2009) vedela oziroma bi morala in mogla vedeti, da je pri konkretnih nepremičninah zaznamovana neposredna izvršljivost, in na katero terjatev se to dejstvo nanaša. Zgolj okoliščina, da pri zaznambi neposredne izvršljivosti ni navedena tudi šifra tega vpisa - številka 706, pa ni odločilna. Kljub odsotnosti navedene šifre je namreč iz zapisa pod hipoteko, v točki b), da se »zaznamuje neposredna izvršljivost« (to je notarskega zapisa), dejstvo neposredne izvršljivosti jasno in nedvoumno razvidno in je tako (bilo) javno objavljeno za pravni promet bistveno dejstvo, da so konkretne nepremičnine obremenjene s hipoteko ter da se lahko upnik glede na neposredno izvršljivost notarskega zapisa z realizacijo hipoteke poplača neposredno v izvršbi.
Stranke kreditne pogodbe so v notarskem zapisu sporazuma o zavarovanju terjatve ugotovile obstoj celotne uveljavljane terjatve iz naslova glavnice po kreditni pogodbi, in tudi terjatve iz naslova pogodbenih ter zamudnih obresti, kot izhajajo iz kreditne pogodbe. Ker sta kreditojemalec in porok notarski zapis tudi podpisala, tako dejstvo, da ob sklenitvi kreditne pogodbe končna višina danega kredita še ni bila natančno znana, to na določnost oziroma določljivost terjatve ne vpliva.
V izvršilnem postopku velja zahteva po obrazloženosti ugovora, skladno s katero mora dolžnik v ugovoru dovolj konkretizirano navesti pravno relevantna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze. Če se dolžnik sklicuje na prenehanje obveznosti s plačili, mora tako najprej navesti konkretne datume in zneske posameznih plačil in nato te svoje navedbe tudi dokazno podpreti. V konkretnem primeru dolžnica v zvezi z uveljavljanim (delnim) prenehanjem obveznosti ugovornemu trditvenemu bremenu ni zadostila, temveč je s predlogom, naj podatke o morebitnih opravljenih plačilih predloži upnik, predlagala izvedbo informativnega dokaza, to je dokaza, s katerim bi se pravno upoštevna dejstva šele ugotavljala. Novejši pogledi sicer dopuščajo izjeme od načela prepovedi informativnih dokazov, vendar tedaj, ko stranka ne more poznati dejstev, ki jih sicer mora zatrjevati na podlagi trditvenega bremena.
Drži, da za dolžnico, ki ni bila pogodbena stranka, glede ugovornega trditvenega in dokaznega bremena ne morejo veljati povsem enake zahteve, kot do pogodbenih strank. Vendar pa bi glede na zgornje pravno izhodišče morala v ugovoru konkretno pojasniti, zakaj podatkov o morebitnih plačilih kreditne obveznosti ne bi mogla pridobiti sama pri družbi B. d. o. o. oziroma pri Javnem stanovanjskem skladu Občine Y. Procesna skrbnost nalaga stranki ne le, da navede pravno relevantna dejstva, ki jih pozna oziroma bi jih lahko poznala, ampak tudi, da preišče in pridobi gradivo v zvezi s tem. Šele če bi dolžnica navedla in tudi izkazala, da dokumentacije, ki bi ji omogočala substancirano ugovarjanje, ni mogla pridobiti oziroma da ta ni zadostna, bi sodišče lahko upniku naložilo predložitev te dokumentacije, iz katere bi izhajali morebitni datumi in zneski plačil.
Hipoteka praviloma nastane šele z vpisom v zemljiško knjigo (vpisno načelo) in je tako vpis v zemljiško knjigo konstitutiven. Takoj ko pride do vpisa hipoteke v zemljiško knjigo, nastopi domneva, da je vpisana oseba tudi nosilec te pravice, nasprotno trditev je treba šele dokazati. Glede na navedeno se vpisana hipoteka šteje kot veljavna vse dokler ni izbrisana iz zemljiške knjige.
ZFPPIPP člen 140, 140/1-1, 221h, 221h/3, 221j, 221j/8, 221v, 221v/1-8. ZPP člen 214, 214/2, 285.
prisilna poravnava - upniški predlog za začetek postopka prisilne poravnave - nedovoljen predlog prisilne poravnave - učinki pravnomočno potrjene prisilne poravnave - neprerekane navedbe - materialno procesno vodstvo
Za odločanje o začetku postopka prisilne poravnave na podlagi upniškega predloga se smiselno uporabljajo 153. do 155. člen ZFPPIPP.
Sodišče o predlogu za začetek postopka odloča zunaj naroka, pri tem pa preizkuša (le) upravičenost predlagatelja, obstoj procesnih ovir iz 140. člena ZFPPIPP ter opravi (formalni) preizkus predloga s prilogami; tako kot v primeru, ko o začetku postopka odloča na dolžnikov predlog, tudi pri odločanju o začetku postopka prisilne poravnave na upniški predlog presoja, ali so izpolnjene vse predpostavke za začetek postopka (aktivna, pasivna legitimacija ter neobstoj procesnih ovir).
priporni razlog begosumnosti - tuj državljan - začasno prebivališče - navezne okoliščine - neogibnost pripora - sorazmernost
Obtoženec je državljan Kosova, kjer ima prijavljeno tudi stalno bivališče. Začasno bivališče naj bi imel prijavljeno nekje v bližini R.v Republiki Hrvaški, vendar podrobnejšega naslova ni vedel. Zagovornik v zvezi s tem v pritožbi navaja, da mu je bila na Hrvaškem izdana delovna viza, kakor tudi to, da ima v Republiki Sloveniji sorodnike (to naj bi bila neka D.B.), ki da lahko zagotovi, da obtoženec ne bo zapustil ozemlja Republike Slovenije. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta obe te dve okoliščini premalo tehtno jamstvo, da bi obtoženec v primeru izpustitve na prostost v naši državi ostal in tako počakal na takšen ali drugačen izid kazenskega postopka.
Nenadzorovano prehajanja državnih meja namreč pomeni ogrozitveni faktor za pravni red vsake države, zlasti pa to velja za sedanje pogoje pandemije COVID- 19, ko pomeni izvrševanje kaznivih dejanj, povezanih z ilegalnim prehajanjem državnih meja tudi grožnjo za zdravje ljudi, zaradi česar se pripor izkaže tudi kot sorazmeren ukrep.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00063076
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2. ZVPot člen 22, 23, 23/2, 24. OZ člen 39, 86, 87, 112, 119. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 347, 347/2.
potrošniška kreditna pogodba - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - valuta denarne obveznosti (valutna klavzula) - varstvo potrošnikov - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - ničnost pogodbe - nedopustna pravna podlaga - oderuška pogodba - kršitev pojasnilne dolžnosti - nejasni pogodbeni pogoji - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - vsebina pojasnilne dolžnosti - svoboda urejanja obligacijskih razmerij - načelo vestnosti in poštenja - slaba vera banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - aleatorna pogodba - posledice ničnosti pogodbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljiva obrazložitev odločbe - zavrnitev dokaznih predlogov - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - vnaprejšnja dokazna ocena - pravica do izjave v postopku - pritožbena obravnava
Po 22. členu ZVPot morajo biti pogodbeni pogoji jasni in razumljivi, nepošteni pogodbeni pogoji so nični, kar predstavlja implementacijo Direktive v domači pravni red, zato je treba pri njihovi razlagi upoštevati tudi njene določbe. Po 1. točki tretjega člena Direktive za nedovoljenega velja pogodbeni pogoj, o katerem se stranki nista dogovorili posamično, če v nasprotju z zahtevo dobre vere v škodo potrošnika povzroči znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank. Iz presoje poštenosti pogojev sta izvzeta glavni predmet pogodbe, kakor tudi presoja ustreznosti med ceno in plačilom za izmenjane storitve in blago, vendar le, če sta zapisana v jasnem in razumljivem jeziku. SEU je v zadevi C-186/16 z dne 20. 9. 20178 sprejelo stališče, da pogodbeno določilo o valuti vračila v kreditni pogodbi predstavlja glavni predmet pogodbe, saj gre za bistveni del pogodbenega razmerja. Presoji poštenosti je lahko podvrženo samo, če ni bilo zadoščeno zahtevi po njegovi jasnosti in razumljivosti, ki pa je izpolnjena le, če je toženka izpolnila svojo pojasnilno dolžnost.
Namen predpogodbene pojasnilne dolžnosti banke je v zaščiti potrošnikov pred tveganji na način, da se jim omogoči, da ob poznavanju vseh pomembnih dejstev sprejmejo racionalno oziroma preudarno odločitev. V zvezi z vsebino bankine pojasnilne dolžnosti je Sodišče EU že sprejelo stališče, da je bila banka dolžna potrošniku predstaviti kredit v tuji valuti na način, da je lahko na podlagi natančnih in razumljivih meril ocenil celoten strošek posojila. Banka je dolžna potrošniku posredovati vsaj informacijo, kako bi na obroke za odplačilo posojila vplivala zelo velika depreciacija zakonitega plačilnega sredstva države članice, kjer ima posojilojemalec stalno prebivališče, in povečanje tujih obrestnih mer. V skladu z navedenim stališčem mora biti potrošnik jasno obveščen, da s podpisom posojilne pogodbe, izražene v tuji valuti, prevzema tečajno tveganje, ki ga bo ob devalvaciji valute, v kateri prejema dohodke, morda težko nosil. Če potrošnik ne prejema dohodkov v valuti kredita, je banka dolžna navesti tudi mogoče spremembe menjalnih tečajev in tveganja v zvezi s sklenitvijo posojila v tuji valuti.
Če te zahteve iz prakse SEU in VS RS primerjamo z informacijami, ki jih je tožnikoma pred sklenitvijo kreditne pogodbe dal uslužbenec tožene stranke, lahko ugotovimo, da z njegove strani podane informacije tožnikoma niso omogočale, da bi sprejela racionalno oziroma preudarno odločitev. Informacije, ki jima jih je posredoval, so zelo splošne, iz njih nista izvedela nič drugega, kar je bilo razvidno iz pogodbe ali informaciji, ki jih imajo banke na spletu. Po drugi strani pa jima ni ponudil za sprejem preudarne odločitve pomembnih informacij.
Po prepričanju pritožbenega sodišča pa je ravnanje tožene stranke tudi v nasprotju z načelom dobre vere. Iz izpovedbe obeh tožnikov je razvidno, da je bil njun namen, da skleneta kreditno pogodbo, da s kreditom financirata nakup stanovanja, oba sta tudi pojasnila, da sta bila zadovoljna, da sta sploh dobila kredit in da nista potrošnika, ki bi tvegala. Kot sta prepričljivo izpovedala, bi v primeru, da bi jima tožena stranka predstavila kakšno je tveganje, ki ga prevzemata, in da lahko obrok kredita v CHF, ki sta ga bila glede na njune plače zmožna odplačevati, dvigne tudi na višino obroka, kot bi bil pri kreditu v EUR, ki pa ga nista mogla odplačevati, resno razmislila in se za kredit v CHF ne bi odločila. Tožnica je ob tem še izpovedala, da bi v tem primeru raje iskala druge možnosti, npr. poskusila bi si sposoditi denar pri sorodnikih, ali pa stanovanja tudi ne bi kupila. Tožena stranka je v 16. točki obrazložitve navedene informacije v času pogajanj s tožnikoma poznala, pa jima jih ni posredovala, pri čemer to sodišče dvomi, da bi razumen potrošnik, katerega namen bi bil zgolj nakup stanovanja in ki ne bi tvegal, ki bi mu bile te informacije ustrezno predstavljene, v okviru individualnih pogajanj sprejel takšne pogodbene pogoje. Tožena stranka zato ni mogla razumno pričakovati, da bi tožnika ob razkritju vseh potrebnih informacij v okviru individualnih pogajanj sprejela pogodbene pogoje, ki jih je vsebovala sporna kreditna pogodba. Sodna praksa se je že izrekla, da gre v takem primeru za ravnanje v nasprotju z dobro vero. Še zlasti, če je bilo (kljub poznavanju dolgoletnega trenda rasti tečaja CHF in dejstva, da gre za stanovanjski kredit, ki se običajno odplačuje daljše obdobje – v konkretnem primeru 15 let) tožnikoma predstavljeno, da se bo obrok lahko le minimalno spreminjal (kar izhaja iz njunih izpovedb, kateri pa potrjuje letak na prilogi). V zvezi z letakom je potrebno pojasniti, da ga banka tožnikoma sicer ni ponudila kot promocijsko gradivo, a bi bila banka vendarle dolžna računati na učinek, ki ga je imel - zavajajoče prepričanje varčevalcev, da je trdnost CHF zanje ugodna, da povzroča relativno stabilnost obrokov ipd.
Ker tožena stranka ob sklepanju pogodbe ni ravnala v skladu z načelom vestnosti in poštenja, je glede pogodbenega pogoja, ki se nanaša na valuto vračila v kreditni pogodbi, podano znatno neravnotežje v smislu prvega odstavka 3. člena Direktive. To pa pomeni, da je kreditna pogodba nična.
zavrženje tožbe - zamuda roka - materialni prekluzivni rok
Rok 30 dni za vložitev tožbe je materialni prekluzivni rok in s potekom takega roka pravica zahtevati ugotovitev nezakonitosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi preneha.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00044610
ZBPP člen 31a. ZPP člen 365, 365-2. ZNP člen 37. ZNP-1 člen 216.
postopek vzpostavitve etažne lastnine - stroški nasprotnega udeleženca - udeleženci postopka za vzpostavitev etažne lastnine - etažni lastniki večstanovanjske stavbe - kritje stroškov iz sredstev sodišča - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - razdelitev stroškov - delitev po solastniških deležih - predlog za oprostitev plačila stroškov postopka
Dejstvo, da se strošek, ki odpade na drugega od etažnih lastnikov, krije iz sredstev sodišča, ne vpliva na obstoj in višino obveznosti osmega predlagatelja. Za presojo, ali je ta etažni lastnik upravičen do brezplačne pravne pomoči, je pristojna služba za brezplačno pravno pomoč, ki mu jo je odobrila.
Ker tožnica vloge v roku ni popravila oziroma dopolnila tako, da bi bila primerna za obravnavo, jo je sodišče prve stopnje skladno s 108. členom ZPP, pravilno zavrglo.