ZPP člen 458, 458/1, 495. OZ člen 103, 111, 619, 635, 635/2, 639.
spor majhne vrednosti - podjemna pogodba (pogodba o delu) - naročnikova pravica glede drugih napak izvršenega posla - prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve - odstop od pogodbe - odgovornost za napake - prenehanje pravice - stvarna napaka - izpodbijanje dejanskega stanja - pravica do povračila škode - pravica do znižanja plačila - zmotna uporaba materialnega prava - nerazumljivost izreka sodbe - priznanje dejstev - neprerekana dejstva
Odstop od pogodbe je materialnopravni institut, urejen v 103. do 111. členu OZ, ki kot tak predstavlja zgornjo premiso sodniškega silogizma, ne pa dejstva (praviloma je tako).
Za uporabo pravila, da se neprerekane trditve štejejo za resnične, je potrebno, da so te trditve sklepčne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00047493
ZDR-1 člen 179. ZVZD-1 člen 5, 11. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 171, 171/1, 179. ZPP člen 154, 154/2, 155, 155/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - škodni dogodek - delovna nesreča - nepremoženjska in premoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - objektivna in krivdna odgovornost delodajalca - deljena odgovornost - vzročna zveza - prispevek oškodovanca - dolžna skrbnost - neskrbno ravnanje oškodovanca - stopnja skrbnosti - vzrok za nastanek škode - varstvo in zdravje pri delu - delovni stroj kot nevarna stvar - dokaz s sodnim izvedencem - povračilo stroškov postopka - pravdni stroški po uspehu
V konkretnem primeru ni podana objektivna odgovornost tožnikovega delodajalca. Da gre za objektivno odgovornost, je sodna praksa namreč štela le v okoliščinah in primerih, ko je šlo za veliko in nepredvidljivo nevarnost škode, ki se ji ni mogoče izogniti, tudi če se ji pri opravljanju dejavnosti ali uporabi stvari posveti vsa dolžna skrbnost.
Glede na način delovanja predmetnega dvigala, da že vsaka najmanjša pomanjkljivost lahko povzroči padec obdelovanca z vilic, da namestitev vilic zahteva izredno prisotnost delavca v smislu zbranosti in koncentracije, da mesta, na katera je vilice potrebno vpeti na obdelovancu, niso označena ter da je tožnik na dvigalu, ki za to ni bilo primerno, delal stalno, tožnikovo ravnanje, ki je obdelovance vpenjal in dvigoval skrbno in pazljivo, ni mogoče razumeti kot ravnanje v nasprotju z navodili. Skladno s sodno prakso namreč vsako ravnanje oškodovanca, ki je objektivno prispevalo k nastanku škodnega dogodka oziroma škode, namreč še nima značilnosti ravnanja, ki je razlog za delno razbremenitev odškodninske odgovornosti. Ravnanje mora imeti znake neskrbnega ravnanja, pri čemer je treba pri delovnih nesrečah kot merilo skrbnosti vzeti povprečnega, ustrezno usposobljenega delavca za določeno vrsto dejavnosti.
izvršba zaradi omogočanja stikov z mladoletnim otrokom - izvršljiva sodna poravnava - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - ugovorni razlog - odločanje o ugovoru zoper sklep o izvršbi - naknadna odprava izvršilnega naslova - dejansko stanje v času izdaje odločbe - učinkovanje začasne odredbe - izvršilni stroški dolžnika - stroški ugovornega postopka
Pri odločanju o ugovoru je treba upoštevati okoliščino obstoja izvršilnega naslova ob času odločanja o ugovoru. Ugovor je namreč mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo, zlasti pa, če je odločba, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, razveljavljena, odpravljena ali spremenjena, kar mora sodišče prve stopnje pri odločanju o ugovoru paziti po uradni dolžnosti.
Upnikov izvršilni naslov je začasno izgubil pravni učinek, saj ga je začasno nadomestila začasna odredba. Začasna odredba pa učinkuje še preden postane pravnomočna, saj ima pomen sklepa o izvršbi. S tem pa je odpadla tudi temeljna predpostavka obravnavane izvršbe.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - zavrnitev zahtevka - razveza kupne pogodbe - razveza pogodbe po samem zakonu - poziv na plačilo - neplačilo kupnine - pritožbena novota - ugovor zastaranja (šele) v pritožbi - pravica do odstopa od pogodbe - plačilo najemnine
Pravilen je materialnopravni zaključek, da je bila kupna pogodba po poteku dodatnega roka in neplačilu kupnine razvezana po samem zakonu. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo zahtevek toženca po nasprotni tožbi, s katerim je zahteval, da se ugotovi, da je lastnik stanovanja in da mu tožeča stranka izstavi zemljiškoknjižno dovolilo.
Toženec v pritožbi prvič nedopustno navaja, da je zastarala tožničina pravica do odstopa od pogodbe. Tudi ugovor zastaranja v smeri, kot ga uveljavlja v pritožbi, bi moral toženec praviloma podati že do vključno prvega naroka za glavno obravnavo (286. člen ZPP) oziroma pod pogojem nekrivde tudi kasneje, toženec pa ne navaja nobenega utemeljenega razloga, zakaj ga podaja šele v pritožbi.
Vsak ugovor zastaranja mora biti tudi ustrezno substanciran in le v tej smeri ga sodišče nato presoja.
Pravica do odstopa od pogodbe predstavlja oblikovalno upravičenje, za katerega ZOR oziroma OZ tudi sicer ne predpisujeta nobenega zastaralnega roka oziroma prekluzivnega roka za njegovo uveljavljanje.
Ker je bila pogodba o sklenitvi delovnega razmerja (pogodba o zaposlitvi) med pravdnima strankama sklenjena, ni materialno pravne podlage za uveljavljani povrnitveni zahtevek po določbi 4. točke pogodbe o sofinanciranju, ki povrnitev stroškov veže za primer, da ne pride do sklenitve delovnega razmerja med pogodbenima strankama, ne pa na nastop delovnega razmerja in z nastopom delovnega razmerja povezanim uresničevanjem pravic in obveznosti na podlagi opravljenega dela.
prisilna hospitalizacija - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - paranoidna shizofrenija - izvajanje dokazov - izvedensko mnenje
Sodišče prve stopnje (ki se je pri tem lahko oprlo na ugotovitve v postopku postavljene sodne izvedenke medicinske stroke) je v izpodbijanem sklepu obrazloženo (konkretizirano) izpostavilo tiste ključne dejanske okoliščine, na podlagi katerih je moč utemeljeno zaključiti, da so glede pritožnika izpolnjene vse predpostavke za izrek ukrepa zadržanja in zdravljenja (brez privolitve) na oddelku pod posebnim nadzorom, kakor to predvideva 39. v zvezi s 53. členom ZDZdr.
začasna odredba - stiki - onemogočanje stikov z očetom - kršitev sodne poravnave - sklep o izreku denarne kazni - denarna kazen - zdravstvene težave - bolezen otroka
Iz mnenja CSD izhaja, da je otrok navezan na oba starša in se ob njima dobro počuti, pa vendar na podlagi sodne odločbe otrok večinoma časa preživi pri dolžnici, v sodni poravnavi pa je tudi posebej določeno, da dolžnica lahko zavrne stik, če je upnik pod vplivom alkohola, zato je še toliko bolj pričakovana in poudarjena njena dolžnost, da spoštuje in izvršuje začasno odredbo, ko gre za stike upnika z otrokom.
Presoja utemeljenosti odločitve sodišča prve stopnje, ki je dolžnico denarno kaznovalo, je vezana predvsem na oceno njenih ravnanj ob izročitvi otroka upniku ob stikih 4. 7. 2020 in 5. 7. 2020. Zdravstvena dokumentacija potrjuje otrokove zdravstvene težave s spanjem in utrujenostjo, pa vendar pritožbeno sodišče sledi prepričljivim argumentom sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da dolžnica ni dokazala, da bi prav v nočeh pred (dvema zaporednima) stikoma, otrok imel zdravstvene težave, ki jih opisuje dolžnica, in zaradi katerih otroka ni mogla predati upniku ob dogovorjeni (oziroma sodno določeni) uri.
ZPP člen 111, 111/4, 142, 142/3, 142/4, 224, 224/1, 339, 339/2, 339/2-8, 451, 452, 452/1, 453, 458, 458/1, 458/5, 495. OZ člen 619.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - grajanje napak opravljenega dela - spor majhne vrednosti - postopek v sporu majhne vrednosti - rok za vložitev odgovora na tožbo - odločanje po sodniku posamezniku - kršitev pravice do izjave - obvestilo o opravljeni vročitvi - vročilnica kot javna listina - fikcija vročitve - prepozna vloga - prepozno navajanje dejstev in dokazov - osebna vročitev
Obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člena ZPP). Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena, česar pa toženka v tem postopku ni storila.
preklic darila - kasneje odpadel nagib - vračilo nepremičnine v naravi - adaptacija objekta - nova stvar - nastanek nove stvari - skupna gradnja - pravna narava sklenjene pogodbe - dogovor o skupni gradnji - investicijsko vlaganje - sprememba identitete nepremičnine - izvirna pridobitev lastninske pravice
Za opredelitev pravne narave pogodbe je odločilna njena vsebina, ne pa naslov pogodbe. Čeprav je v pogodbi navedeno, da darovalca darujeta in odstopata obdarjencema svojo polovico na nepremičninah, je iz nadaljnjih določil pogodbe nedvomno razvidno, da pogodbene stranke skupaj gradijo stanovanjsko hišo, ki je na dan sklenitve pogodbe pod streho (torej v tretji gradbeni fazi), da jo bodo skupaj dogradile in postale njeni solastniki ter se v hišo tudi skupaj vselile, kar je bilo v celoti realizirano.
Z dokončanjem stanovanjske hiše v času trajanja zakonske zveze prve tožnice in toženca je bila izdelana nova stvar, zato vračilo nepremičnine v naravi ni več mogoče. Pravni standard nove stvari je izpolnjen, če gre za nov del objekta, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev izključne lastninske pravice na delu zgradbe ali če gre za spremenjeno identiteto zgradbe. Če gre samo za obsežna prenovitvena dela (npr. za povečanje hiše, drugačno razporeditev prostorov ali izboljšanje bivalnih razmer, pri čemer hiša ohranja prvotni namen) ne gre za novo stvar. Če gre pa za spremembo namembnosti zgradbe (če npr. iz zemljišča z golimi zidovi nastane stanovanjska hiša, primerna za bivanje, in se torej spremeni njena namembnost/uporabnost) pa vsekakor gre za novo stvar oziroma spremenjeno identiteto zgradbe.
zdravstveno zavarovanje - začasna nezmožnost za delo - nadomestilo plače za čas odsotnosti zaradi bolezni - refundacija nadomestila plače - čakanje na delo - nastop zavarovalnega primera
Nastop zavarovalnega primera - bolniškega staleža spremeni razlog delavčeve odsotnosti. Delavka tožene stranke zaradi bolezni tako začasno ni več mogla opravljati obveznosti iz delovnega razmerja, ki ji jih je odredil delodajalec (čakati na delo in biti pripravljena vrniti se na delo po pozivu). Okoliščina, na katero se sklicuje tožeča stranka, tj., da bi morala tožena stranka za spremembo razloga delavkine odsotnosti delavki osebno vročiti poziv na delo, tudi po presoji višjega sodišča ne vpliva na pravilnost presoje sodišča prve stopnje.
Pasivna legitimacija tožene stranke v obravnavani zadevi izhaja iz s povzročiteljem škode sklenjene zavarovalne pogodbe (v skladu s 15. členom ZOZP), ta pa izvira iz obdobja (31. 12. 2011) pred sprejemom novele ZPIZ-2B. Takrat, ko je tožena stranka jamčila po pogodbi o zavarovanju avtomobilske odgovornosti v času škodnega dogodka (leta 2013), kasnejša ureditev iz novele ZPIZ-2B (začela veljati 1. 1. 2016) še ni veljala. Več let po sklenjeni zavarovalni pogodbi spremenjen obseg potencialne obveznosti odgovornostne zavarovalnice (na podlagi spremenjene zakonodaje) predstavlja vidik, ki ga stranki zavarovalne pogodbe ob njenem sklepanju nista mogli predvideti. Jamstvo za nepredvidljive obveznosti po zavarovalni pogodbi tožene stranke tako že po temelju ni podano, zato ni bistveno, kdaj je tožeča stranka zavarovancu z odločbo priznala nadomestilo za invalidnost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00044606
ZIZ člen 15, 239, 270, 270/1, 270/2, 271, 271/1, 271/1-2. ZPP člen 8, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 360, 360/1, 365, 365-2. OZ člen 96, 103, 104, 105, 106.
postopek zavarovanja denarne terjatve - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - verjetnost obstoja upnikove terjatve - dokazni standard verjetnosti - zahtevek za vračilo prejete kupnine - izročitev denarja - odstop od pogodbe zaradi neizpolnitve - razveza kupoprodajne pogodbe - subjektivna nevarnost, da bo terjatev onemogočena ali precej otežena - razpolaganje s premoženjem - ugovor zoper sklep o izdaji začasne odredbe - sklep o zavrnitvi ugovora - nestrinjanje z dokazno oceno - dokazna ocena verodostojnosti prič - stroški postopka zavarovanja - končna odločba
Za subjektivno nevarnost po drugem odstavku 270. člena ZIZ mora biti izkazano konkretno ravnanje dolžnika, ki ima lahko za posledico otežitev ali preprečitev možnosti, da bi upnik dejansko prišel do poplačila terjatve. O tem se je sodišče v konkretnem primeru lahko prepričalo na podlagi SMS korespondence med pravdnima strankama, iz katere izhaja, da je toženec tožniku sam potrdil, da je prejeti denar že porabil oziroma ga nima več. Ker ni niti zatrjeval niti dokazoval, da ima kakšno drugo vrednejše premoženje, za obravnavane gozdne parcele pa je grozil, da jih bo prodal drugim, je ugotovljena brezposelnost toženca le še dodatna okoliščina, ki ob konkretno izkazanem razpolaganju s premoženjem dodatno potrjuje pravilnost presoje o izkazani subjektivni nevarnosti na strani toženca.
ZFPPIPP člen 14, 14/5, 50, 121, 121/3, 152, 152/1, 221b, 221b/2, 236. ZPP člen 142. ZZUSUDJZ člen 2, 3a. ZIUPOPDVE člen 56, 57. URS člen 33, 125.
začetek stečajnega postopka - predlog upnika za začetek stečajnega postopka - vročitev sodnega pisanja - fikcija vročitve - dejanski prejem sodnega pisanja - zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - vezanost sodnika na ustavo in zakon - insolventnost dolžnika
Nasprotno s pritožbenimi navedbami ni pomembno, kdaj je bilo dolžniku pisanje puščeno v hišnem predalčniku, temveč je pomembno, kdaj je potekel rok za prevzem pisanja, na kar je bil opozorjen že v obvestilu o dne 18. 12. 2020 prejetem pisanju, rok za izpolnitev obveznosti pa začne teči že naslednji dan po poteku tega roka.
V drugem valu epidemije, ko so potekli roki za izjavo dolžnika v obravnavani zadevi, tak začasen ukrep ni bil ponovno sprejet. Sodišče prve stopnje tako ni imelo podlage, da bi upoštevalo to določilo.
Čeprav je bil prvi val epidemije blažji, pa je bil tudi nenaden, za večino nepričakovan in se stranke insolvenčnih postopkov nanj niso mogle pripraviti oziroma se mu v tistem času prilagoditi. Drugi val epidemije pa je bil napovedan in se je začel že jeseni 2020. To je strankam teh postopkov omogočilo prilagoditev, tudi prilagoditev poslovanja in seveda tudi prevzemanja poštnih pošiljk. Položaj je tako zdaj v drugem valu epidemije bistveno drugačen, zato je logično, da zakonodajalec ni sprejel enakega ukrepa kot v prvem valu epidemije.
Izrecno je poudarjeno načelo hitrosti postopka, ki mu služi tudi tretji odstavek 121. člena ZFPPIPP, kar je tudi logično, saj bi bilo v nasprotnem primeru nedopustno poseženo v ustavno pravico upnika do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS, katere del je tudi pravica do poplačila upnikove terjatve, s plačilom katere dolžnik zamuja že več kot dva meseca in je povrhu še insolventen; tudi za uresničitev te ustavne pravice je zakonodajalec sprejel tako določilo v ZFPPIPP.
Od povprečno skrbnega gospodarstvenika, zakonitega zastopnika gospodarske družbe, ki je tudi njen edini družbenik, bi se pričakovalo, da bo redno preverjal hišni predalčnik pravne osebe, tudi preko druge osebe, če sam ni mogel tega storiti, pri čemer mu je bilo obvestilo puščeno v hišnem predalčniku že 18. 12. 2020, ko (vse do 4.1.2021) pritožba ne navaja nobenih razlogov, zakaj pisanja ni prevzel. Najmanj nenavadno pa je tudi, da cel mesec ne bi niti enkrat pobral pošte iz hišnega predalčnika gospodarske družbe.
Z določbama 56. in 57. člena ZIUPOPDVE je tako le upravi družbe podaljšano obdobje, ko lahko ukrepa (če ne ravna v skladu s določili o finančnem poslovanjem družb in svojimi obveznosti v zvezi z insolventnostjo družbe, uprava sicer odškodninsko odgovarja), podaljšano pa je tudi obdobje odložitve odločanja po pravočasnem predlogu dolžnika za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, kar pa v obravnavanem primeru ni relevantno, saj s tem pritožba skuša le opravičiti prepozno vložitev predloga za odložitev odločanja. Takega ravnanja pa ZIUPOPDVE ne dopušča.
V postopku poenostavljene prisilne poravnave je v drugem odstavku 221.b člena ZFPPIPP taksativno našteto, katera določila, ki sicer veljajo za postopke prisilne poravnave (t.i. redne prisilne poravnave), veljajo tudi za postopek poenostavljene prisilne poravnave. In med njimi ni 152. člena ZFPPIPP, zato se ta ne uporablja. Za uporabo 152. člena ZFPPIPP tudi ni nobenega razloga. Le pravočasen predlog za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka lahko dolžniku omogoči prekinitev stečajnega postopka, to odložitev pa lahko dolžnik opraviči tudi s postopkom poenostavljene prisilne poravnave, s katerim poskuša odpraviti insolventnost.
Odprava insolventnosti se lahko dokaže le s pravnomočnim sklepom o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave (peti odstavek 14. člena ZFPPIPP), ne zgolj z vložitvijo predloga.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00045302
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 150, 965. ZPP člen 213, 243, 285, 339, 339/1-8, 354. URS člen 22.
dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga - sodni izvedenec - dokaz s sodnim izvedencem - izvedenec za varstvo pri delu - izvedensko mnenje - škodni dogodek - vzročna zveza - soodgovornost za škodo - objektivna in krivdna odgovornost - trditveno in dokazno breme - nevarna stvar - nevarna dejavnost - strokovno vprašanje - zaščitna oprema
Tožnik trdi, da se je sveder odlomil zaradi nepravilnega ravnanja toženkinega zavarovanca. Dokaz z izvedencem s področja varnosti in zdravja pri delu je brez dvoma primeren dokaz za ugotovitev pravno pomembnega dejstva, kakšno je varno in ustrezno vrtanje v kovino z ročnim električnim vrtalnikom. Okoliščina, da je ročni električni vrtalnik namenjen splošni uporabi, ne vodi avtomatično k sklepu, da za njegovo uporabo ni potrebno nikakršno strokovno znanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00044648
ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1. ZD člen 28, 34.
plačilo uporabnine - solastništvo nepremičnine - velikost solastninskega deleža - nerazdeljena nepremičnina - uporaba stanovanja brez pravne podlage - prekinitev pravdnega postopka - reševanje predhodnega vprašanja - pravnomočna odločitev o predhodnem vprašanju - načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka - sodno varstvo brez nepotrebnega odlašanja - dolgotrajnost postopka - matični postopek - faza postopka - predmet zapuščinskega postopka - napotitev dedičev na pravdo
Odločanje o plačilu uporabnine za uporabo delno tuje stvari ni mogoče, dokler niso ugotovljeni deleži posameznih solastnikov na sporni nepremičnini. Vendar so v obravnavanem primeru solastninski deleži določeni in vpisani v zemljiško knjigo. Ne gre torej za predhodno vprašanje, o katerem še ne bi bilo odločeno in bi bila zaradi tega potrebna prekinitev postopka.
Reševanje predhodnega vprašanja je smotrno prepustiti matičnemu postopku zlasti takrat, ko je pričakovati njegov hiter zaključek, da se izogne nevarnosti različnih odločitev. Če pa je matični postopek kompleksen in dolgotrajen, je treba dati prednost pravici obeh pravdnih strank do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00046236
ZIZ člen 15, 17, 21, 21/1, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-2, 55/1-8. SPZ člen 142. ZZK-1 člen 4, 6, 7. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
načelo formalne legalitete - primeren izvršilni naslov za izvršbo - neposredno izvršljiv notarski zapis - določna opredelitev terjatve - trditveno in dokazno breme upnika - ugovor - prenehanje obveznosti s poplačilom - obrazloženost ugovora - trditveno in dokazno breme dolžnika - prevalitev trditvenega in dokaznega bremena - informativni dokaz - izjemoma dopusten informativni dokaz - načelo dobre vere in zaupanja v zemljiško knjigo - načelo publicitete - sporazum o zavarovanju denarne terjatve - hipoteka - notarska hipoteka - hipotekarni (realni) dolžnik - nadaljevanje izvršbe zoper pravnega naslednika - položaj stranke v postopku - pravica do izjave - pravica do izvedbe predlaganih dokazov - vknjižba hipoteke in zaznamba neposredne izvršljivosti - konstitutiven učinek vpisa - ugasnitev in izbris hipoteke
Če pride po zaznambi neposredne izvršljivosti notarskega zapisa do spremembe lastništva na nepremičnini, pri kateri je zaznamovana neposredna izvršljivost, mora dopustiti neposredno izvršbo na taki nepremičnini tudi vsakdo, ki pridobi lastninsko pravico po trenutku zaznambe neposredne izvršljivosti. Z vpisom zaznambe neposredne izvršljivosti notarskega zapisa v zemljiško knjigo je namreč omogočeno, da se s tem dejstvom seznanijo tudi vsi kasnejši pridobitelji nepremičnine, pri kateri je bila zaznamovana neposredna izvršljivost. Za nastop učinka po 142. členu SPZ je zato bistveno, da je bila neposredna izvršljivost notarskega zapisa v trenutku pridobitve lastninske pravice na nepremičnini že vpisana v zemljiški knjigi.
Iz rednega in iz zgodovinskega izpiska izvedene pravice/pravnega dejstva pri konkretnih dolžničinih nepremičninah je razvidno, da je neposredna izvršljivost vpisana v točki b) opisa vpisane pravice, z začetkom učinkovanja vpisa od dne 24. 4. 2009, dolžnica pa je bil v zemljiško knjigo vpisana kot lastnica dne 16. 12. 2013, z začetkom učinkovanja vpisa od dne 15. 11. 2011. Že v času, ko je dolžnica postala lastnica konkretnih nepremičnin, sta torej pri le-teh bili vpisani hipoteka in neposredna izvršljivost notarskega zapisa, pri tem pa je tudi terjatev, na katero se nanaša soglasje z neposredno izvršljivostjo, določno opredeljena. Navedeno glede na publicitetno načelo pomeni, da je (tudi) dolžnica (od dne 24. 4. 2009) vedela oziroma bi morala in mogla vedeti, da je pri konkretnih nepremičninah zaznamovana neposredna izvršljivost, in na katero terjatev se to dejstvo nanaša. Zgolj okoliščina, da pri zaznambi neposredne izvršljivosti ni navedena tudi šifra tega vpisa - številka 706, pa ni odločilna. Kljub odsotnosti navedene šifre je namreč iz zapisa pod hipoteko, v točki b), da se »zaznamuje neposredna izvršljivost« (to je notarskega zapisa), dejstvo neposredne izvršljivosti jasno in nedvoumno razvidno in je tako (bilo) javno objavljeno za pravni promet bistveno dejstvo, da so konkretne nepremičnine obremenjene s hipoteko ter da se lahko upnik glede na neposredno izvršljivost notarskega zapisa z realizacijo hipoteke poplača neposredno v izvršbi.
Stranke kreditne pogodbe so v notarskem zapisu sporazuma o zavarovanju terjatve ugotovile obstoj celotne uveljavljane terjatve iz naslova glavnice po kreditni pogodbi, in tudi terjatve iz naslova pogodbenih ter zamudnih obresti, kot izhajajo iz kreditne pogodbe. Ker sta kreditojemalec in porok notarski zapis tudi podpisala, tako dejstvo, da ob sklenitvi kreditne pogodbe končna višina danega kredita še ni bila natančno znana, to na določnost oziroma določljivost terjatve ne vpliva.
V izvršilnem postopku velja zahteva po obrazloženosti ugovora, skladno s katero mora dolžnik v ugovoru dovolj konkretizirano navesti pravno relevantna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze. Če se dolžnik sklicuje na prenehanje obveznosti s plačili, mora tako najprej navesti konkretne datume in zneske posameznih plačil in nato te svoje navedbe tudi dokazno podpreti. V konkretnem primeru dolžnica v zvezi z uveljavljanim (delnim) prenehanjem obveznosti ugovornemu trditvenemu bremenu ni zadostila, temveč je s predlogom, naj podatke o morebitnih opravljenih plačilih predloži upnik, predlagala izvedbo informativnega dokaza, to je dokaza, s katerim bi se pravno upoštevna dejstva šele ugotavljala. Novejši pogledi sicer dopuščajo izjeme od načela prepovedi informativnih dokazov, vendar tedaj, ko stranka ne more poznati dejstev, ki jih sicer mora zatrjevati na podlagi trditvenega bremena.
Drži, da za dolžnico, ki ni bila pogodbena stranka, glede ugovornega trditvenega in dokaznega bremena ne morejo veljati povsem enake zahteve, kot do pogodbenih strank. Vendar pa bi glede na zgornje pravno izhodišče morala v ugovoru konkretno pojasniti, zakaj podatkov o morebitnih plačilih kreditne obveznosti ne bi mogla pridobiti sama pri družbi B. d. o. o. oziroma pri Javnem stanovanjskem skladu Občine Y. Procesna skrbnost nalaga stranki ne le, da navede pravno relevantna dejstva, ki jih pozna oziroma bi jih lahko poznala, ampak tudi, da preišče in pridobi gradivo v zvezi s tem. Šele če bi dolžnica navedla in tudi izkazala, da dokumentacije, ki bi ji omogočala substancirano ugovarjanje, ni mogla pridobiti oziroma da ta ni zadostna, bi sodišče lahko upniku naložilo predložitev te dokumentacije, iz katere bi izhajali morebitni datumi in zneski plačil.
Hipoteka praviloma nastane šele z vpisom v zemljiško knjigo (vpisno načelo) in je tako vpis v zemljiško knjigo konstitutiven. Takoj ko pride do vpisa hipoteke v zemljiško knjigo, nastopi domneva, da je vpisana oseba tudi nosilec te pravice, nasprotno trditev je treba šele dokazati. Glede na navedeno se vpisana hipoteka šteje kot veljavna vse dokler ni izbrisana iz zemljiške knjige.
ZFPPIPP člen 140, 140/1-1, 221h, 221h/3, 221j, 221j/8, 221v, 221v/1-8. ZPP člen 214, 214/2, 285.
prisilna poravnava - upniški predlog za začetek postopka prisilne poravnave - nedovoljen predlog prisilne poravnave - učinki pravnomočno potrjene prisilne poravnave - neprerekane navedbe - materialno procesno vodstvo
Za odločanje o začetku postopka prisilne poravnave na podlagi upniškega predloga se smiselno uporabljajo 153. do 155. člen ZFPPIPP.
Sodišče o predlogu za začetek postopka odloča zunaj naroka, pri tem pa preizkuša (le) upravičenost predlagatelja, obstoj procesnih ovir iz 140. člena ZFPPIPP ter opravi (formalni) preizkus predloga s prilogami; tako kot v primeru, ko o začetku postopka odloča na dolžnikov predlog, tudi pri odločanju o začetku postopka prisilne poravnave na upniški predlog presoja, ali so izpolnjene vse predpostavke za začetek postopka (aktivna, pasivna legitimacija ter neobstoj procesnih ovir).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00044728
ZIZ člen 9, 9/1, 42. ZPP člen 87, 87/3, 336, 365, 365-1. ZOdv člen 1, 1/3, 15, 25, 25/1, 25/1-4.
predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - dovoljenost pritožbe - napačen pravni pouk - nedovoljena pritožba - upravičenec za vložitev pritožbe - potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu - identifikacija - žig odvetnika - podpis odvetnika - parafa - neupravičena oseba - zavrženje pritožbe
Ni dovolj, da odvetnik na listino, ki jo sestavi, dá le podpis ali le žig. Da bi jo šteli za popolno odvetniško listino, mora vsebovati oboje. Le taka ga identificira kot pooblaščenca – odvetnika, upravičenega za vložitev pritožbe. Ker pritožba tožnice vsebuje zgolj parafo, ne pa tudi žiga odvetnika, ni izkazano, da jo je vložila upravičena oseba in jo je zato treba zavreči kot nedovoljeno.
Zakon ne določa, da zoper sklep o razveljavitvi potrdila o izvršljivosti ni pritožbe.
ZPP člen 105a, 105a/3. ZS člen 83, 83/4. Odredba o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije (2020) točka 2, 2/6.
gospodarski spor majhne vrednosti - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - neplačilo sodne takse - fikcija umika pritožbe - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - zadržanje teka roka
Glede na ugotovitev o vročitvi plačilnega naloga dne 30. 10. 2020, bi se petnajstdnevni rok iztekel v ponedeljek 16. 11. 2020. Na ta dan pa je že začela veljati Odredba o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije. Ta pa je v šestem odstavku 2. točke med drugim določala, da procesni roki v nenujnih zadevah in v zadevah, ki se v skladu s tretjim odstavkom te točke ne štejejo za nujne, v skladu s četrtim odstavkom 83. člena Zakona o sodiščih ne tečejo in da procesni roki v teh primerih začnejo teči prvi naslednji dan po javno objavljenem preklicu predsednika Vrhovnega sodišča, na kar sodišče opozori stranko na sodnem pisanju, ovojnici ali drugi listini, ki se priloži pisanju. Glede na ugotovitev o vročitvi plačilnega naloga dne 30. 10. 2020, bi se rok za plačilo sodne takse tako moral izteči šele 1. 2. 2021.