ZFPPIPP člen 389, 389/3, 393, 393/3, 394, 394/1, 394/2. ZIZ člen 102, 137.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - zaseg denarnega dobroimetja na dolžnikovih denarnih računih - prihranki
Višje sodišče ugotavlja, da je pritožnica sklep o zasegu denarnega dobroimetja pravilno izvrševala.
Sklep o zasegu denarnega dobroimetja pa ne vsebuje tudi prihrankov na tem računu, temveč le prilive in denarno dobroimetje iz teh prilivov. Z izpodbijanim sklepom, ki je izdan povsem v skladu s prvim odstavkom 394. člena ZFPPIPP in tako vsebuje vse, kar tak sklep lahko in mora vsebovati, pritožnici ni bilo naloženo nič drugega.
Pritožnica torej ni bila dolžna (in zato tega tudi ni smela storiti) v okviru sklepa o zasegu denarnega dobroimetja zaseči tudi morebitnih prihrankov, zato ji ni mogoče očitati, da bi sklep napačno izvrševala, zaradi česar ji tudi ni mogoče naložiti, da bi zneske, za katere upraviteljica in sodišče prve stopnje menita, da predstavljajo prihranke, morala nakazati v dobro fiduciarnega denarnega računa upraviteljice.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - obrazložitev odpovedi
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 2. 3. 2020 zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela (4. alineja prvega odstavka 89. člena ZDR-1). Šlo je za odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 28. 2. 2020, sklenjene za določen čas - do 30. 6. 2020. To, da je bila odpoved podana že drugi dan trajanja pogodbe o zaposlitvi, ni odločilno dejstvo spora, saj načeloma ni nemogoče celo v tako kratkem času ugotoviti neuspešnost poskusnega dela. Kot iz izpodbijane sodbe, tudi iz pritožbe izhaja, naj bi se očitki tožnici nanašali tudi na čas pred 28. 2. 2020, t.j. na čas, ko je bila med strankama sklenjena predhodna pogodba o zaposlitvi za določen čas, kar pa ne more biti upoštevna podlaga za odpoved kasneje sklenjene pogodbe o zaposlitvi.
odmera preživnine - določitev stikov - otrokove potrebe in zmožnosti staršev - dejansko stanje ob zaključku glavne obravnave - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - korist mladoletnega otroka
Pri odmeri preživnine je sodišče upoštevalo korist mladoletne hčerke, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje njenega uspešnega telesnega in duševnega razvoja. Vsa pravno relevantna dejstva, ki se tičejo otrokovih potreb ter pridobitnih zmožnosti obeh staršev, je zanesljivo ugotovilo in tudi ustrezno porazdelilo preživninsko obveznost med oba starša.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
V konkretnem primeru gre za individualno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in ne za odpoved večjemu številu delavcev, tako da tožena stranka ni bila dolžna konkretneje opredeliti kriterijev za izbiro presežnega delavca, pač pa se je po svoji presoji odločila za odpoved tožnici, pri čemer ni ovire, da se delodajalec odloči za delavca, ki je "najmanj zainteresiran" za delo. Sodišče je bilo dolžno preverjati le, ali je bila tožnica diskriminirana, kar je tudi pravilno ugotovilo, da ni bila.
predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - pravočasnost vloge - prepozen predlog - predlog za obročno plačilo globe
Storilec v svoji vlogi, ki jo je poslal organu, pristojnemu za davčno izvršbo po elektronski pošti 21. 11. 2020, prosil, da se mu omogoči družbeno koristno delo, če pa to ni mogoče, pa obročno odplačevanje globe za dobo 1 leta. Organ, pristojen za davčno izterjavo je to vlogo pravilno odstopil sodišču zaradi odločanja o predlogu za nadomestitev globe, saj je za odločanje o tem predlogu pristojno sodišče. Slednje pa je postopalo v celoti pravilno, ko je odločalo le o tistem delu vloge, v katerem storilec predlaga nadomestitev globe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00044240
OZ člen 346, 347, 347/1.. ZPP člen 8.. ZZZDR člen 56, 56/3.
delitev skupnega premoženja - skupno in posebno premoženje - vlaganja v posebno premoženje enega partnerja - načelo enotnosti skupnega premoženja - obveznosti iz naslova skupnega premoženja - kreditna pogodba - verzijski zahtevek - zastaralni rok - posli, ki presegajo redno upravljanje - dokazna presoja
V obravnavani zadevi je pravno relevantno, da je tožnica v času izvenzakonske skupnosti pridobila z najetjem kredita finančna sredstva, ki sta jih pravdni stranki in člani njune družine porabljali za povečanje in ohranitev skupnega premoženja ali za druge finančne izdatke, ki so bremenili družino.
prenos krajevne pristojnosti - okrajno sodišče - drugi tehtni razlogi
Razlog, ki ga predlagateljica v predlogu za prenos krajevne pristojnosti navaja, po oceni višjega sodišča izpolnjuje pogoj iz določbe prvega odstavka 35. člena ZKP in sicer, da so za prenos krajevne pristojnosti podani drugi tehtni razlogi: združitev in enotno obravnavanje dveh kazenskih zadev po dveh obtožnih predlogih zoper iste obdolžence oziroma oškodovance, zaradi medsebojno povezanih kaznivih dejanj.
Pritožbene trditve, v katerih storilec izraža obžalovanje za storjeni prekršek in kritičen odnos do lastnega ravnanja, se ne nanašajo na pravno odločilna dejstva za sprejem izpodbijane odločitve in ne morejo predstavljati podlage za predlagano spremembo izpodbijane odločitve.
V postopku za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišče sankcije ne odmerja, temveč zgolj izreče posledico ugotovitve, da je storilec v obdobju dveh let dosegel ali presegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu. Zato pritožbeno sodišče ne glede na resničnost teh navedb na njihovi podlagi ne more spremeniti izpodbijane odločitve, saj za to nima zakonske podlage.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00044535
OZ člen 83, 364, 364/2, 965, 965/2.
odškodninska odgovornost uprave v primeru stečaja - zavarovanje odgovornosti članov organov vodenja in nadzora - splošni pogoji zavarovanja - dogovorjena zavarovalna vsota - izčrpanje zavarovalne vsote - razlaga pogodbenih določil - zastaranje odškodninske terjatve - neposredni zahtevek oškodovanca zoper zavarovalnico
Po drugem odstavku 965. člena OZ že z nastopom zavarovalnega primera (v tem primeru škoda, ki je posledica opustitve, kršitve ali storjene napake pri izvajanju poklicne dolžnosti uprave) za oškodovanca nastane lastna pravica zahtevati povrnitev škode. To pomeni, da ne drži trditev, da tožeča stranka ni mogla od tožene uveljavljati zahtevkov iz odškodninske odgovornosti članov prejšnjih uprav, če njihova odgovornost ni bila najprej ugotovljena v samostojni pravdi. Tako stališče bi bilo v nasprotju z namenom drugega odstavka 965. člena OZ.
tožba za izpraznitev nepremičnine - vrnitveni zahtevek - lastninska pravica na nepremičnini - uporaba tuje nepremičnine - klet - ugovor zoper vrnitveni zahtevek - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - nedobrovernost - lastniška posest - najemna pogodba
Ob ugotovitvi prvostopenjskega sodišča, da spada klet št. 01 k stanovanju v lasti tožeče stranke, in da jo je uporabljala najemnica stanovanja, ne morejo biti izpolnjeni pogoji za priposestvovanje, na katerega se sklicuje tožena stranka.
ZNP-1 člen 33, 42, 57, 70. ZPP člen 76, 76/1, 365, 365/1-1.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - pritožba zoper sklep o stroških postopka - pravica pritožbe - nedovoljena pritožba - prenehanje skrbništva - smrt varovanca - subsidiarna uporaba ZPP - pravna sposobnost fizične osebe
Sposobnost biti stranka ustreza pojmu pravne sposobnosti na področju materialnega prava, torej sposobnosti biti nosilec pravic in obveznosti. Fizična oseba jo s smrtjo izgubi. Udeleženka z dnem smrti ni več nosilec pravic in obveznosti. Zato z dnem smrti udeleženke, ki je postavljena pod skrbništvo, ugasne tudi skrbništvo, saj razlogov za skrbništvo ni več. Skrbnica udeleženke bi se lahko za udeleženko pritožila do njene smrti, potem pa ne več.
začasna odredba - začasna odredba iz razmerij med starši in otroci - začasna odredba ex offo - otrokovi stiki - denarna kazen - preprečevanje stikov
Starša si morata prizadevati za ustrezen otrokov odnos do stikov z drugim od staršev oziroma s starši. Tako mora starš, ki izvaja stike, pri tem izvajati skrb in odgovornost do otroka in mu nuditi primerno vzgojno vodstvo in vzpodbudo pri razvoju (7. člen DZ). Ravnanje v korist otroka pa vključuje tudi dolžnost drugega starša, da opusti vse, kar otežuje izvajanje stikov ter varstvo in vzgojo otroka (drugi odstavek 141. člena DZ).
Srž spora ni bila v tem, da D. ne bi izvedlo del, ki so predmet njegovega računa z dne 13. 3. 2012, ampak je v tem, da so bila izvedena dela v računu razbita na preštevilne postavke, kar je vodilo do previsokih cen, poleg tega pa je D. izvedlo tudi posamezna dela, ki niso bila potrebna oziroma so predstavljala nadgradnjo (boljšo izvedbo) glede na osnovni projekt dogovorjenih del.
Tožnica utemeljeno graja odločitev prvega sodišča, da ni upravičena do povračila škode iz naslova potnih stroškov za prihod iz Švice v Slovenijo 3. 11. 2009 in 4. 5. 2011. Iz dejanskih ugotovitev prvega sodišča izhaja, da je bil glavni oziroma odločilni razlog za tožničin prihod v Slovenijo tudi v teh terminih urejanje zadev v zvezi z odpravo napake na delih, ki jih je izvedla toženka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00044614
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 255, 256. ZZZDR člen 58, 58/2.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - paulijanska tožba (actio pauliana) - objektivni in subjektivni pogoji - oškodovanje upnika - sklenjena sodna poravnava - dogovor o skupni gradnji - realizacija dogovora - nedokončan objekt - darilna pogodba - nagib za darilo - kavza pogodbe - zahtevek za vrnitev darila - razveza darilne pogodbe - skupno premoženje zakoncev - višina deležev zakoncev na skupnem premoženju - posebno premoženje zakonca - predhodno vprašanje - trajanje življenjske skupnosti - razdelitev skupnega premoženja zakoncev - namen škodovanja drugemu - zloraba pravice do sodnega varstva
Za presojo, ali gre za dogovor o skupni gradnji hiše, je treba ugotoviti, ali je bila gradnja realizirana, pri čemer ne drži, da je to lahko le dokončana gradnja. V sodni praksi je bilo že zavzeto stališče, da nedokončana gradnja še ne zadostuje za neveljavnost dogovora o skupni gradnji. Navedeno še posebej velja v obravnavanem primeru, ko ni sporno, da je bila hiša zgrajena do tretje gradbene faze, torej je do realizacije skupne gradnje prišlo, tožnica pa se je takoj po sklenitvi dogovora v zemljiški knjigi vknjižila kot solastnica.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00043538
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. SPZ člen 73, 75, 85, 99. OZ člen 133.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe, zaradi katerih se ne more preizkusiti - ogled - negatorna tožba (opustitvena tožba) - prepoved medsebojnega vznemirjanja - prepovedane imisije - prepoved poglabljanja nepremičnine - zahteva na odstranitev škodne nevarnosti - oporni zid - nedoločen in neizvršljiv tožbeni zahtevek
Ker je sodišče ogled opravilo ter na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja odločilo, fotografij pa v sodni spis ni vložilo, pritožbeno sodišče nima na razpolago dokaznega gradiva v obsegu, kot ga je imelo sodišče prve stopnje, zato sodbe ne more preizkusiti in je podana absolutna bistvena kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Tega pritožbeno sodišče ne more sanirati niti če bi samo opravilo ogled, saj je sodišče prve stopnje svojo odločitev sprejelo na podlagi dejanskega stanja ob zaključku glavne obravnave, na današnji dan pa je lahko dejansko stanje spremenjeno.
Za obravnavano zadevo (zgolj) dejstvo gradnje in stanje zidu ne more biti odločilno, ampak mora sodišče prve stopnje ugotoviti, ali prihaja do prepovedanih imisij s strani nepremičnine tožencev na tožničino nepremičnino ter ali nepremičnina tožencev (brežina) predstavlja za tožničino nepremičnino vir nevarnosti, saj ima v tem primeru tožnica ob zgoraj navedenih določilih pravico od tožencev zahtevati, da se prepovedane imisije in vir nevarnosti odpravijo.
Način odstranitve prepovedanih imisij in vira nevarnosti je treba prepustiti stranki. Ker tožnica zahteva odstranitev dela brežine, bi morala količino prostorsko opredeliti (dolžina, višina in globina). Iz zahtevka pa ni jasno razvidno ali zahteva odstranitev oziroma odkop zemlje dva metra v globino.
preživninska obveznost staršev - določitev višine preživnine - sprememba višine preživnine - znižanje preživnine - spremenjene okoliščine - posebej kvalificirane okoliščine - preživninske potrebe upravičenca - povečane potrebe upravičenca - zmožnosti preživninskega zavezanca - pridobitna sposobnost - izdatki zaradi preživljanja
Pridobitna sposobnost predlagateljice se ni bistveno spremenila. Predlagateljici so se v primerjavi z obdobjem ob prvi določitvi preživnine stanovanjski oziroma bivanjski stroški zvišali, saj je predlagateljica prodala lastniško stanovanje, tako da sedaj stroški najema stanovanja po odšteti subvenciji znašajo 81,57 EUR. Vendar pa je potrebno upoštevati, da je predlagateljica v najem vzela stanovanje, ki presega standarde glede neprofitnih stanovanj, saj Pravilnik določa kot površinski normativ za enočlansko gospodinjstvo stanovanje površine od 20 do 30 m2, iz najemne pogodbe pa izhaja, da ima predlagateljica v najemu stanovanje velikosti 56,76 m2. Predlagateljica tudi ni več preživninska zavezanka za plačilo preživnine za sina, ki je bila ob določitvi preživnine določena na znesek 115 EUR mesečno.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pravno relevantna dejstva
Zadržana oseba izpodbija ugotovljeno dejansko stanje z zanikanjem ugotovljenih dejstev v izpodbijanem sklepu, razen ugotovitev o duševni motnji zadržane osebe in potrebnem zdravljenju.
Glede na ugotovljena dejstva, ki izhajajo na podlagi pravilne dokazne ocene izvednenih dokazov in so pravno odločilna, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da so izpolnjeni pogoji iz 39. člena ZDZdr, to je, da zadržana oseba ogroža svoje življenje in življenje drugih (svojcev) in povzroča hudo premoženjsko škodo sebi, ogrožanje pa je posledica duševne motnje, zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovati svoje zdravje, teh vzrokov in ogrožanja pa ni mogoče odvrniti z zdravljenjem v PB izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo, temveč je potrebno zdravljenje v PB v oddelku pod posebnim nadzorom in to v trajanju dva meseca od sprejema.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODSTVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00043481
ZPP člen 111, 111/4, 142, 142/4, 346, 346/1. ZS člen 83, 83/3-5.
osebna vročitev - roki in naroki - fikcija osebne vročitve - pravočasnost pritožbe - prepozna pritožba - nujna zadeva - postopek za izdajo začasne odredbe - epidemija
Vrhovno sodišče RS je na občni seji dne 14. 1. 2015 zaradi poenotenja sodne prakse sprejelo načelno pravno mnenje, da se pri izteku roka iz četrtega odstavka 142. člena ZPP ne upošteva določba četrtega odstavka 111. člena ZPP. To pomeni, da fikcija vročitve nastopi s potekom roka, v katerem ima naslovnik pisanje možnost dvigniti, in ne šele takrat, ko vročevalec pusti pisanje v predalčniku.
Gre za nujno zadevo po 5. točki tretjega dostavka 83. člena ZS, v katerih pritožbeni roki tečejo ne glede na razglašeno epidemijo.
Izrek sklepa ne sme puščati nikakršnega dvoma o tem, kakšna prepoved ali obveza je tožencu naložena, oziroma pred katerimi in kakšnimi motilnimi ravnanji je posest tožnice v bodoče na podlagi sklepa o motenju posesti pravno varovana.
Ker iz prepovednega dela tožbenega zahtevka ne izhaja, za kakšno posestno varstvo v bodoče se tožnica zavzema, je postavljeni tožbeni zahtevek nesklepčen in s tem ugodilni del izreka sklepa nedoločen in neizvršljiv.