ZVEtL-1 člen 23, 24, 43, 44. ZPDS člen 6. ZPN člen 7.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred januarjem 2003 - pripadajoče zemljišče k stavbi - splošni skupni del - posebni skupni del večstanovanjske stavbe - atrij kot posebni skupni del - obseg pripadajočega zemljišča - kriteriji za določitev - pridobitev lastninske pravice na funkcionalnem zemljišču - pravica uporabe - izvenknjižna etažna lastnina - prenos pravice uporabe na stavbnem zemljišču - ugovor javnega dobra
Nobenega dvoma ni, da atrijev ni mogoče šteti za del stanovanja, je pa po presoji pritožbenega sodišča podana podlaga, da se atrije v konkretnem primeru lahko šteje kot poseben skupni del. ZVEtL-1 v 43. členu med drugim določa, da pripadajoče zemljišče predstavlja tudi zemljišče pod atriji. V postopku, ki ureja postopek za vzpostavitev etažne lastnine, velja enaka domneva, vendar le v primeru, če sodišče v postopku zagotovi evidentiranje katastrskih sprememb na način, da atrij postane sestavni del površine posameznega dela stavbe (peti odstavek 23. člena ZVEtL-1). V tem primeru bi morala biti površina pod atrijem opredeljena kot zemljišče pod stavbo, saj bi se tak del stavbe neposredno dotikal zemeljske površine. Vendar pa stavba kot taka (glede na podatke spisa) na to zemljišče ne sega in bi bil zato tak katastrski vpis v nasprotju s 24. členom ZVEtL-1. Pritožbeno sodišče zato meni, da bi bilo v tem postopku nesmotrno in nepotrebno posegati v katastrsko vpisano stavbo, je pa bolj pravilno, da se atriji določijo kot posebni skupni deli, ki služijo zgolj posameznim stanovanjem v pritličju stavbe in ne tako kot je odločilo sodišče prve stopnje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - obrazložitev odpovedi
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 2. 3. 2020 zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela (4. alineja prvega odstavka 89. člena ZDR-1). Šlo je za odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 28. 2. 2020, sklenjene za določen čas - do 30. 6. 2020. To, da je bila odpoved podana že drugi dan trajanja pogodbe o zaposlitvi, ni odločilno dejstvo spora, saj načeloma ni nemogoče celo v tako kratkem času ugotoviti neuspešnost poskusnega dela. Kot iz izpodbijane sodbe, tudi iz pritožbe izhaja, naj bi se očitki tožnici nanašali tudi na čas pred 28. 2. 2020, t.j. na čas, ko je bila med strankama sklenjena predhodna pogodba o zaposlitvi za določen čas, kar pa ne more biti upoštevna podlaga za odpoved kasneje sklenjene pogodbe o zaposlitvi.
KZ-1 člen 191, 191/1.. KZ člen 121, 121/1.. ZKP člen 236, 538, 538/1, 538/1-1, 542, 542/3.. ZP-1 člen 109.
nepremoženjska škoda za poseg v osebnostne pravice - neutemeljen odvzem prostosti (okrnitev svobode) - odškodnina zaradi neupravičenega pripora - kaznivo dejanje nasilja v družini
V skladu s tretjim odstavkom 542. člena ZKP do povrnitve škode nima pravice tisti kdor je s svojim nedovoljenim ravnanjem povzročil da mu je bila odvzeta prostost.
ZFPPIPP člen 275, 355, 357, 357/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. URS člen 22, 25.
stečajni postopek - sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka - potrebnost vložitve tožbe - izpodbojna tožba - višina tožbenega zahtevka - višina sodne takse - višina stroškov - možnosti za uspeh - tveganje - kontrola dela stečajnega upravitelja - obrazloženost sklepa - enako varstvo pravic - pravica do pritožbe
V trenutku, ko sodišče izda soglasje za plačilo sodne takse, vsak pravdni postopek predstavlja določeno tveganje. Logika pritožnika pomeni, da sodišče nikoli ne bi smelo izdati soglasja za plačilo sodne takse, saj vedno obstaja negotovost tako glede izida pravde kot stroškov, ki bodo nastali v pravdnem postopku. Za razlago, za kakršno se zavzema pritožnik (torej, da bi moral upravitelj v naprej pojasniti in celo izkazati stroške celotnega postopka s tožbo), ni nobene zakonske podlage, niti ni mogoče že pred vložitvijo tožbe pridobiti soglasja sodišča za plačilo celotnih stroškov, povezanih z vloženo tožbo.
Pritožba utemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje z zneskom 500,00 EUR izreklo previsoko kazen. V danem primeru, ko je priča svoj izostanek z naroka 16. 12. 2019 dejansko opravičila z zdravniškim potrdilom, ki je bilo sicer predmet naknadne presoje s strani ZZZS in da je tudi pred narokom 9. 7. 2020 sodišču sporočila, da je na narok ne bo, pa po presoji pritožbenega sodišča zadošča denarna kazen v znesku 200,00 EUR. Takšna denarna kazen bo zadostno disciplinirala pričo ter v zadostni meri vplivala na procesno disciplino v pravdnem postopku.
Določba petega odstavka 22. člena ZP-1, na katero se sklicujejo tudi zagovorniki v pritožbi, predpisuje, da se z zakonom lahko določi, da se posameznim vrstam voznikov izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za posamezne kategorije motornih vozil, za katere so imeli vozniško dovoljenje v času storitve prekrška, s katerimi je bilo je doseženo predpisano število kazenskih točk. Vendar je sklicevanje na to določbo neutemeljeno, saj v obstoječi zakonodaji nima izpeljave v posebnem zakonu.
ZPSVIKOB člen 25, 45. ZBan-1 člen 350a. ZPP člen 191.
imetniki podrejenih obveznic - prekinitev postopka - razlogi za prekinitev - protiustavnost zakona - ustavna odločba - Banka Slovenije - nadaljevanje postopka - Nova Ljubljanska banka (NLB) - stvarna pristojnost sodišča - pristojnost sodišča - solidarna obveznost
Ustavno sodišče RS je (ponovno) prekinilo »zgolj« odškodninske postopke, ki tečejo zoper Banko Slovenije in so bili pred tem prekinjeni na podlagi 4. točke izreka sklepa istega sodišča opr. št. U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016, nato pa so se nadaljevali z dnem 19. 12. 2019, torej z uveljavitvijo ZPSVIKOB. To so torej »zgolj« odškodninski postopki po 350.a členu ZBan-1 (postopki zoper Banko Slovenije), ki jih ZPSVIKOB omenja (ureja) v 45. členu (glej 21. opombo sklepa Ustavnega sodišča RS opr. št. U-I-4/20-19 z dne 5. 3. 2020). Upoštevaje vse predhodne ugotovitve razloga za (nadaljnjo) prekinitev postopka zoper drugo toženo stranko (NLB) ni in je odločitev sodišča prve stopnje, da se ta zoper njo nadaljuje, pravilna.
ZDR-1 člen 54, 56, 118, 118/1, 118/2, 200, 204, 204/1, 204/2, 204/3.. KZ-1 člen 196, 196/1, 196/2.
nezakonito prenehanje delovnega razmerja - pogodba o zaposlitvi za določen čas - pravočasnost tožbe - transformacija pogodbe o zaposlitvi - reparacijski zahtevek - sodna razveza - upoštevanje dohodka
Ob upoštevanju, da je tožnica pri tožencu ostala na delu po poteku časa, za katerega je sklenila zadnjo pogodbo o zaposlitvi (to je še skoraj tri mesece po 31. 12. 2016), je sodišče prve stopnje v skladu z določbo 56. člena ZDR-1 pravilno zaključilo, da se šteje, da je tožnica sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00044535
OZ člen 83, 364, 364/2, 965, 965/2.
odškodninska odgovornost uprave v primeru stečaja - zavarovanje odgovornosti članov organov vodenja in nadzora - splošni pogoji zavarovanja - dogovorjena zavarovalna vsota - izčrpanje zavarovalne vsote - razlaga pogodbenih določil - zastaranje odškodninske terjatve - neposredni zahtevek oškodovanca zoper zavarovalnico
Po drugem odstavku 965. člena OZ že z nastopom zavarovalnega primera (v tem primeru škoda, ki je posledica opustitve, kršitve ali storjene napake pri izvajanju poklicne dolžnosti uprave) za oškodovanca nastane lastna pravica zahtevati povrnitev škode. To pomeni, da ne drži trditev, da tožeča stranka ni mogla od tožene uveljavljati zahtevkov iz odškodninske odgovornosti članov prejšnjih uprav, če njihova odgovornost ni bila najprej ugotovljena v samostojni pravdi. Tako stališče bi bilo v nasprotju z namenom drugega odstavka 965. člena OZ.
prenos krajevne pristojnosti - okrajno sodišče - drugi tehtni razlogi
Razlog, ki ga predlagateljica v predlogu za prenos krajevne pristojnosti navaja, po oceni višjega sodišča izpolnjuje pogoj iz določbe prvega odstavka 35. člena ZKP in sicer, da so za prenos krajevne pristojnosti podani drugi tehtni razlogi: združitev in enotno obravnavanje dveh kazenskih zadev po dveh obtožnih predlogih zoper iste obdolžence oziroma oškodovance, zaradi medsebojno povezanih kaznivih dejanj.
Pritožbeno sprejemanje odgovornosti in izražanje obžalovanja za storjeni prekršek ter poudarjanje potrebe po veljavnem vozniškem dovoljenju zaradi prevoza na delo in pomoči ostareli materi, se ne nanašajo na pravno odločilna dejstva za sprejem izpodbijane odločitve in zato ne morejo predstavljati podlage za predlagano spremembo izpodbijane odločitve. Upoštevajoč določbo petega odstavka 202.e člena ZP-1 sodišče namreč nima zakonske podlage, da bi ob izkazanih pogojih za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sprejelo drugačno odločitev.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - hujši prekršek - dejansko stanje prekrška - pravno odločilna dejstva
Za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa neupoštevne pritožbene navedbe, v katerih storilka pojasnjuje, da je prekoračila hitrost vožnje zaradi napak v delovanju avtomobila, ki ga je vozila prvič, saj je avto med vožnjo začel izgubljati moč in je v strahu, da bi obstali, pritisnila na plin, avto pa je poskočil in pospešil tako, da je prekoračila dovoljeno hitrost vožnje v naselju.
V postopku za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišče sankcije ne odmerja, temveč zgolj izreče posledico ugotovitve, da je storilec v obdobju dveh let dosegel ali presegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu. Zato pritožbeno sodišče ne glede na resničnost teh navedb na njihovi podlagi ne more spremeniti izpodbijane odločitve, saj za to nima zakonske podlage.
Pravica tožeče stranke, da se opredeli do navedb nasprotne stranke, ne pomeni, da mora sodišče njenim navedbam tudi slediti, niti se sodišče ni dolžno opredeliti do vseh navedb pravdnih strank, temveč le do odločilnih navedb, odgovor na strankine navedbe pa lahko izhaja tudi iz konteksta celotne obrazložitve. Do odločilnih navedb tožeče stranke pa se je sodišče prve stopnje opredelilo.
odločitev o stroških postopka - pravnomočna sodba - pravdni stroški upoštevanje uspeha po temelju - višina stroškov postopka - odločba o glavni stvari - sprememba odločbe na drugi stopnji
Po določbi četrtega odstavka 163. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP-E) o zahtevi za povrnitev stroškov odloči sodišče v sodbi ali v sklepu, s katerim se konča postopek pred njim. V sodbi ali sklepu, s katerim se konča postopek, lahko sodišče odloči le, katera stranka nosi stroške postopka in v kakšnem deležu. V takem primeru se sklep o višini stroškov izda po pravnomočnosti odločbe o glavni stvari. Sklep o višini stroškov lahko izda tudi strokovni sodelavec ali sodniški pomočnik. Na podlagi navedene določbe tako lahko sodišče ob odločitvi o glavni stvari o stroških postopka odloči le po temelju, in sicer kdo krije stroške in v kakšnem deležu. Odmera (izračun) stroškov pa je pridržana za odločitev s posebnim sklepom, ki ga po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari lahko izda tudi strokovni sodelavec ali sodniški pomočnik.
prenos krajevne pristojnosti - razlogi za prenos pristojnosti
Če obstajajo enake okoliščine, ki utemeljujejo tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti pri vseh okrajnih sodiščih na območju višjega sodišča, prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno okrajno sodišče na območju tega višjega sodišča ni upravičen oziroma utemeljen.
Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi in odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP). V kolikor bo sodišče prve stopnje postopek ponovilo, bo moralo najprej ugotoviti ali je zakoniti zastopnik bil seznanjen s tem, da sta mladoletnik in zakonita zastopnica prejela vabilo za zaslišanje na pripravljalni narok dne 25. 2. 2020. V kolikor se bo to potrdilo, pa bo sodišče prve stopnje, preden bo ponovno odločilo, moralo preizkusiti še pritožbene navedbe zakonitega zastopnika o zmožnosti plačila teh stroškov, torej o smiselnosti, da se mu plačilo naloži. To je pomembno zato, ker sme sodišče le obdolženca, ne pa tudi drugih subjektov, oprostiti plačila teh stroškov iz razlogov, navedenih v četrtem odstavku 95. člena ZKP, pa tudi zato, ker je sodišče v izreku izpodbijanega sklepa še zapisalo, da v kolikor zakoniti zastopnik krivdno povzročenih stroškov ne bo plačal, se bodo prisilno izterjali.
ZJU člen 54, 54/1, 68, 68/1, 68/1-2, 68/3.. ZZZ-1 člen 34, 34/1.. ZDR-1 člen 56.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - nadomeščanje delavca - transformacija pogodbe o zaposlitvi
Tožena stranka ni dokazala obstoja razloga, ki je bil naveden kot razlog za sklenitev tretje pogodbe o zaposlitvi za določen čas z dne 27. 8. 2018, in sicer nadomeščanje začasno odsotne javne uslužbenke D.D.
URS člen 2, 14, 125, 137. ZOdv člen 5, 5/4, 17, 17/2, 17/3. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39.
po uradni dolžnosti postavljen odvetnik - odvetniški stroški
Stališče, da je kvaliteta odvetniške storitve, ki je opravljena v okviru zastopanja po uradni dolžnosti, a priori nižja zaradi nižjega plačila zanjo, je nesprejemljivo. Takšno ravnanje je tudi po presoji Vrhovnega sodišča neetično ter tudi zakonsko in ustavno sporno, saj ne pritiče vlogi odvetnikov, ki jo imajo v pravni državi (2. člen URS) in z vidika tega, da jih URS opredeljuje kot del pravosodja (137. člen URS). Poleg tega odvetnik prosto odloča, ali se bo uvrstil na seznam zagovornikov po uradni dolžnosti oziroma seznam odvetnikov, ki izvajajo storitve brezplačne pravne pomoči (četrti odstavek 5. člena ZOdv). Le izjemoma sodišče imenuje odvetnika, ki ni vpisan na tak seznam (peti odstavek istega člena), česar pritožnik v danem primeru ne zatrjuje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
V konkretnem primeru gre za individualno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in ne za odpoved večjemu številu delavcev, tako da tožena stranka ni bila dolžna konkretneje opredeliti kriterijev za izbiro presežnega delavca, pač pa se je po svoji presoji odločila za odpoved tožnici, pri čemer ni ovire, da se delodajalec odloči za delavca, ki je "najmanj zainteresiran" za delo. Sodišče je bilo dolžno preverjati le, ali je bila tožnica diskriminirana, kar je tudi pravilno ugotovilo, da ni bila.