etažna lastnina - razpolaganje s skupnim delom stavbe - delitev - dvorišče - funkcionalno zemljišče k stavbi
Etažni lastniki lahko na določenem delu zemljišča ukinejo solastninsko skupnost oziroma status skupnega dela, vendar pod pogojem, da ta del zemljišča (zaradi svoje narave in namena) ni nujno potreben za celotno nepremičnino.
V predmetni zadevi ni pravno odločilno, ali je bila parcela funkcionalno zemljišče stavbe, temveč vprašanje, ali sta prva toženka in D.P. (tedanja etažna lastnika) na tem zemljišču pravno veljavno ukinila solastnino in status skupnega dela. Sodišče prve stopnje ugotovilo, da ta del zemljišča ni sodil med t.i. nujne skupne dele, zato je odgovor na to vprašanje pozitiven. Razpolaganje s tem delom ni bilo v nasprotju z določbo četrtega odstavka 105. člena SPZ.
silobran - istočasnost napada in obrambe - kaznivo dejanje grožnje
Že prvo sodišče je namreč tezo o silobranu zavrnilo s prepričljivo obrazložitvijo (točka 21) glede izostanka ključnih kriterijev v zvezi s tem institutom in sicer istočasnosti napada in obrambe in sorazmernosti, takim razlogom pa se pridružuje tudi pritožbeno sodišče, saj v primeru verbalne žalitve, ki jo ves čas izpostavlja pritožba in ki naj bi bila tudi tista, ki je obdolženca razburila, kajti na igrišče je obdolženec prišel z namenom, da zaščiti svojega sina, sploh ne more biti govora o silobranu, saj je za izpolnitev tega instituta po obstoječi sodni praksi potrebno z gotovostjo dokazati kriterije, med katerima sta tudi istočasnost napada in obrambe, pritožba pa nasprotno temu ves čas izhaja iz teze, da fizičnega napada napram oškodovancu sploh ni bilo.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-13. SZ-1 člen 71, 71/1.
etažna lastnina - upravnik - dobava električne energije - zadržanje sredstev
Toženkina obveznost do tožnice ne temelji (le) na podlagi omenjene pogodbe, ampak na podlagi samega Stanovanjskega zakona (SZ-1). Prvi odstavek 71. člena SZ-1 namreč v primerih, kot je obravnavani, omogoča možnost neposrednega zahtevka tretje osebe za plačilo terjatve iz pogodbe z etažnimi lastniki zoper upravnika. Po navedeni zakonski določbi mora upravnik brez odlašanja izpolniti zapadle denarne obveznosti tretjim osebam iz pogodb glede upravljanja večstanovanjske stavbe, glede na prejeta plačila od vsakega posameznega etažnega lastnika.
spor majhne vrednosti - načelo kontradiktornosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - odredba predsednika VSRS o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev po 83. a členu ZS
Utemeljene so pritožbene navedbe, da je bila po obrazloženem ugovoru toženke v izvršbi dopolnitev tožbe s strani tožnice vročena toženki v morebitni odgovor v roku 8 dni na dan 6. 11. 2020; da bi se navedeni rok sicer iztekel 14. 11. 2020, a se zaradi dejstva, da je šlo za soboto (ki je poleg nedelje dela prost dan), takrat ni iztekel; in da se zaradi omenjene odredbe, ker gre za nenujno zadevo, rok ni iztekel niti v ponedeljek 16. 11. 2020, ampak šele 1. 2. 2021, ko je bila omenjena odredba preklicana. Zaključek sodišča prve stopnje, da toženka ni odgovorila na dopolnitev tožbe, in posledična izdaja sodbe dne 27. 11. 2020 iz razloga neprerekanih dejstev (ter tudi dokazov) sta glede na povedano zmotna in, kot pravilno ugotavlja pritožnica, pomenita absolutno bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (kršitev načela kontradiktornosti), saj toženki z nezakonitim postopanjem ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.
podaljšanje pripora med preiskavo - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost
Sodišče druge stopnje tudi samo ugotavlja, da je oškodovanka res določene očitke zoper obdolženca pred preiskovalnim sodnikom omilila, vendar bo preizkus verodostojnosti njenih izpovedb še predmet nadaljnjega postopka.
odklop električne energije - odklop objekta iz električnega omrežja - regulacijska začasna odredba - nevarnost težko nadomestljive škode
Sodišče prve stopnje je utemeljeno izdalo regulacijsko začasno odredbo. Odklop električne energije lastnika transformatorske postaje, ki ni elektro podjetje, lahko pomeni težko nadomestljivo škodo, saj podjetje brez elektrike ne more delati.
Pritožba tožene stranke utemeljeno opozarja, da bi sodišče moralo opraviti predlagane poizvedbe pri FURS, tožnikovih delodajalcih in pri bankah, pri katerih je imel tožnik odprte račune. Sodišče je dokazne predloge zavrnilo z obrazložitvijo, da je že tožnik sam predložil vse podatke glede svojih prejemkov iz delovnega razmerja in drugih naslovov v relevantnem obdobju od 17. 5. 2018 do 3. 2. 2020, za katero mu je bilo priznano delovno razmerje. Takšno razlogovanje ni pravilno, saj ni mogoče preveriti, ali so to dejansko vsi prejemki, ki jih je v obravnavanem obdobju tožnik prejel in jih je treba odšteti od pripadajočega nadomestila plače tožnika. Posledično je najmanj preuranjena odločitev sodišča v delu, ki se nanaša na dosojeno reparacijo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - zmotna uporaba materialnega prava
Sodišče prve stopnje bi moralo ob pravilni uporabi materialnega prava presoditi, da je tožena stranka dokazala organizacijski razlog v smislu določbe 1. alineje prvega odstavka 98. člena ZDR‑1, zaradi katerega je prenehala potreba po opravljanju dela, ki ga je tožnica opravljala na podlagi pogodbe o zaposlitvi. V skladu z navedeno določbo je razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca, med drugim tudi prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi organizacijskih razlogov. Sprememba organizacije dela ni bila navidezna in ni prekrivala nekih drugih razlogov, kot je to trdila tožnica. Pogoj za zakonitost odpovedi namreč ni v tem, da delodajalec v celoti preneha opravljati določene naloge, temveč da se delo delavca dejansko preneha izvajati pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. To pa se zgodi tudi, če pride do drugačne organizacije s posledično razporeditvijo del in nalog dotedanjega delovnega mesta med druge izvajalce oziroma delavce na drugih delovnih mestih. Bistvo reorganizacije je v tem, da zaradi spremenjenega načina dela isti obseg dela opravi manjše število zaposlenih.
Sodišče prve stopnje je namreč svoje sklepne ugotovitve in oceno, da je ravno obdolženec tisti, ki je obravnavanega dne s police pri avtomatu za E-stave vzel tam odloženo denarnico z gotovino in izkaznicami ter dokumenti oškodovanca M.G., izčrpno, prepričljivo in razumno utemeljilo na podlagi ugotovitev celotnega dokaznega postopka.
sodna taksa za pritožbo - nastanek taksne obveznosti za pritožbo - ugovor zoper plačilni nalog - preuranjenost odločitve - predlog za oprostitev plačila takse za pritožbo - pravnomočna odločitev o predlogu v zvezi s plačilom sodne takse - pravno sredstvo - rok za plačilo sodne takse - solidarno (nerazdelno) plačilo
ZST-1 ne določa, da sodišče plačilnega naloga ne sme izdati do pravnomočne odločitve o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. Izdaja plačilnega naloga po pravilnem razlogovanju prvostopenjskega sodišča zato ni vezana na predhodno pravnomočno odločitev o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. Plačilni nalog je odločitev o taksni obveznosti, predlog za taksno oprostitev pa je pravno sredstvo, s katerim želi stranka doseči odpravo obveznosti.
Taksna obveznost v obravnavanem primeru ni nastala šele v trenutku, ko je sodišče pravnomočno zavrglo predloga za taksno oprostitev. Nastala je ob vložitvi pritožb. Vložen predlog za taksno oprostitev na nastanek taksne obveznosti ne vpliva. Pa tudi če bi sodišče predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, (pravnomočno) ugodilo, to ne bi pomenilo, da taksna obveznost ni nastala že prej in da je zato podan ugovorni razlog iz prvega odstavka 34.a člena ZST-1.
utemeljenost predloga po zpnd - načelo sorazmernosti - psihično nasilje - ekonomsko nasilje - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Namen ZPND je, da v nujnem in hitrem postopku s preprečitvijo in zaustavitvijo nasilnih dejanj zagotovi varstvo žrtev družinskega nasilja. Kadar se nasilje zatrjuje ob razpadu partnerske zveze, mora sodišče ob tem iskati mejo med konfliktnimi položaji, ki naj jih ljudje kot nosilci medčloveških odnosov rešujejo sami, tudi v okviru ustreznih pravnih postopkov in položajev, kjer ne gre zgolj zato, da so posamezniki žrtve medsebojnih odnosov, temveč so žrtve nasilnih dejanj, ki zaradi svoje narave terjajo nujen in takojšen poseg države v zasebna razmerja.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost izkazane terjatve - obstoj izvenzakonske skupnosti - skupno prebivališče
Tožeča stranka zatrjuje, da sta toženca v izvenzakonski skupnosti in da je premoženje, ki je napisano na toženko, skupno premoženje ter želi to ugotovitev zaradi izvršbe na to premoženje. Pri tem ponudi le dokaz izpiske iz evidence o prebivališču, ki ne potrdi navedb, da je sporno stanovanje kupljeno v času, ko sta toženca imela skupno prebivališče. Drugih dokazov ne ponudi, zato je predlagana začasna odredba pravilno zavrnjena.
ZPP člen 120, 120/2.. URS člen 23.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda - dolžna skrbnost
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da bi se tožena stranka ob zadostni meri skrbnosti pri beleženju datumov prejema pošiljk zamudi lahko izognila, predvsem upoštevaje navedbe tožene stranke, da je bila v času prejema tožbe in poziva naj nanjo odgovori, v postopku menjave (prenove) programske opreme. Predvidljivo je, da lahko ob prenosu podatkov iz ene programske opreme na drugo pride do napak, katerim bi se tožena stranka lahko izognila z zanesljivejšim načinom spremljanja podatkov in njihovemu beleženju.
V primeru očitka enega kaznivega dejanja z več izvršitvenimi oblikami oziroma ravnanji (ali očitkom izrečenih besed, kot v obravnavanem primeru), lahko sodišče posamezne očitke oziroma ravnanja zgolj izpusti iz izreka, vendar mora pri tem v obrazložitvi sodbe pojasniti razloge za takšno ravnanje, na primer, da ti očitki obdolžencu niso dokazani. V obravnavanem primeru je pojasnilo sodišča o tem izostalo. S tem pa sodišče s svojo sodbo ni popolnoma rešilo predmeta obtožbe, kar pomeni bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 7. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, hkrati pa odsotnost razlogov v obrazložitvi sodbe glede pomanjkljivega izreka po modificirani obtožbi pomeni tudi pritožbeno utemeljeno zatrjevano bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
ZPP člen 14. OZ člen 131, 131/1, 299, 347, 353, 353/1, 378. KZ-1 člen 90, 90/1, 90/1-3, 228, 228/2.
vezanost civilnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - kaznivo dejanje poslovne goljufije - protipravno ravnanje - opomin na izpolnitev - ugovor zastaranja - zastaranje občasnih dajatev - zastaranje kazenskega pregona
Pravdno sodišče je v primeru identičnega stanja v skladu s 14. členom ZPP vezano na ugotovitev obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Vezanost pravdnega sodišča na sodbo kazenskega sodišča pri identičnem dejanskem stanju pomeni vezanost na ugotovitev tistih dejstev, od katerih je bila v kazenskem postopku odvisna odločitev, da obstaja kaznivo dejanje in kazenska odgovornost, kar pomeni, da sodba pravdnega sodišča glede obstoja civilnopravne odgovornosti ne sme vsebovati ugotovitev, ki so v nasprotju z ugotovitvami, ki so tvorile podlago za izdajo obsodilne sodbe v kazenskem postopku. Pravdno sodišče teh dejstev, ki ob enem tvorijo podlago o obstoju civilne odgovornosti, ne sme ugotoviti drugače oziroma ne sme ugotoviti toliko drugače, da bi s tem prišlo v nasprotje z odločitvijo kazenskega sodišča.
Sodišče druge stopnje zato meni, da so materialnopravne predpostavke v primerih ko upnik predlaga izdajo začasne odredbe, s katero želi začasno urediti sporno pravno razmerje (terjatev) tri in sicer: obstoj ali verjeten nastanek terjatve (prvi odstavek 272. člena ZIZ); ena izmed alternativno določenih predpostavk iz drugfe ali tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ; ter t.i. reverzibilnost. Glede slednje je pravna podlaga precedenčni učinek odločbe Ustavnega sodišča, sicer razlaga določbe 267. člena ZIP v skladu s 22. členom ter prvim odstavkom 23. člena Ustave, določbe 267. člena ZIP v skladu s 22. členom ter prvim odstavkom 23. člena Ustave, vendar je, glede te predpostavke, zaradi bistveno enakega položaja, potrebno tako razlagati tudi določbo 272. člena ZIZ.
ZDR-1 člen 33, 34, 37, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. ZJU člen 93, 33, 33/1.. ZPol člen 1, 5.. KZ-1 člen 143.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev delovnih obveznosti - znaki kaznivega dejanja - zloraba osebnih podatkov
Pritožba neutemeljeno navaja, da je očitano kršitev možno šteti zgolj kot lažjo, ne kot težjo kršitev delovne obveznost. Sodna praksa je do tovrstnih kršitev, ko delavec izrabi možnost službenega vpogleda v podatke za zasebne namene, stroga. Teža te kršitve je v zlorabi podatkov, ki so sicer potrebni za izvajanje delodajalčeve dejavnosti.
družinsko nasilje - začasna odredba - izselitev iz skupnega stanovanja zaradi nasilja - ogroženost otroka
Podana ogroženost otrok in varstvo njihovih koristi sama po sebi ne narekujeta izdajo predlagane začasne odredbe, ker mora za izdajo odredbe o izselitvi nasilnega člana iz skupnega stanovanja po osmi alineji prvega odstavka 162. člena DZ obstajati oz. biti za verjetno izkazano nasilje družinskega člana za katerega se zahteva izselitev iz skupnega stanovanja.
vknjižba solastninske pravice - skupno premoženje razvezanih zakoncev - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - skupna lastnina zakoncev - delitev skupnega premoženja zakoncev po razvezi zakonske zveze - določitev deleža na skupnem premoženju - načelo dispozitivnosti
V sodbi je je ugotovljeno, da je obravnavana nepremičnina skupno premoženje pravdnih strank in da znaša delež tožnice na tem premoženju 9/25, delež toženca pa 16/25. Gre za ugotovitev skupnega premoženja nekdanjih zakoncev in njunega deleža na njem, ki pa še ne pomeni delitve skupnega premoženja. Gre za skupno lastnino, ki se še ni transformirala s solastnino.