CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00044499
SPZ člen 73, 75, 99. OZ člen 133. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-24, 2/1-25, 3, 100. ZPP člen 254.
lastninska pravica na nepremičnini - varstvo lastninske pravice - opustitev vznemirjanja lastnika nepremičnine - nedopustnost vznemirjanja - sosedsko pravo - prepoved medsebojnega vznemirjanja - prepovedana imisija - javno dobro - javna pot - dostop do nepremičnine - pravica dostopa do nepremičnine - služnostna pravica - zahteva za odstranitev škodne nevarnosti - dokazovanje z izvedencem - dopolnitev izvedenskega mnenja - zavrnitev dokaznega predloga za zaslišanje izvedenca - pravica do izjave v postopku
Dopolnitev izvedenskega mnenja ni bila potrebna, ker dejstva, ki jih je sodišče ugotavljalo z izvedenčevo pomočjo, niso (več) pomembna za odločitev o zahtevku. Ker gre za dopusten razlog za zavrnitev dokaznega predloga, očitana pomanjkljivost ne posega v pravico tožnikov do izjave.
Po tožbenih trditvah je vir vznemirjanja del zgradbe, ki stoji na javni poti in ki onemogoča dostop do nepremičnin v njuni lasti z večjimi vozili. Ker pravica do dostopa do nepremičnine ni sestavni del lastninskih upravičenj glede te nepremičnine, sam obstoj zgradbe ne vpliva na izvrševanje lastninskih upravičenj glede njunih parcel. Tožnika sta zahtevek utemeljevala z upravičenji, ki izvirajo iz položaja sosednje parcele kot javnega dobra, ta pa jima ne dajejo zahtevanega varstva po 99. členu SPZ.
Upravičenja, ki izvirajo iz javnega dobra, se bistveno razlikujejo od upravičenj, ki izvirajo iz služnostne pravice. Ustanovitev javnega dobra in upravljanje z njim je v pristojnosti oblastnega organa, posameznikova upravičenja, ki izvirajo iz javnega dobra, pa niso izključujoča, kar je na drugi strani bistveni element (civilnih) stvarnopravnih upravičenj.
ZPP člen 319. ZTLR člen 28, 28/2. SPZ člen 43, 43/2. ZPP člen 154, 154/2.
pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - zavrženje tožbe zaradi ugovora pravnomočno razsojene stvari - istovetnost zahtevka - procesna ekvivalenčna teorija - identiteta tožbenega zahtevka - tožbeni predlog - tožbeni temelj - pravni naslov - isti historični dogodek - časovne meje pravnomočnosti - pozitivna in negativna ugotovitvena tožba - tožba za ugotovitev lastninske pravice - priposestvovanje nepremičnine - zakonita in dobroverna posest - čas priposestvovanja - spor o poteku meje - odločitev o stroških pravdnega postopka - vrednost spornega predmeta - neznaten uspeh
V obravnavanem primeru je bilo s pravnomočno sodbo že odločeno o pravni podlagi, ki jo sedaj uveljavlja tožnik v tem postopku; gre tudi za enak interesni in vrednostni temelj, ki se utemeljuje na isti pravni podlagi. Ne gre torej za historični dogodek,o katerem še ni bilo odločeno; gre za ista temelja, ki imata enako vsebino in zasledujeta enake pravne posledice. Temeljno vprašanje je kdo, kdaj in na kakšen način je izvrševal dobroverno (zakonito oziroma lastniško) posest, o tem vprašanju pa se je sodišče izreklo v že pravnomočni sodbi.
Zakupna pogodba med zapustnikom in Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije je izrecno določala pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da bi lahko bil zakup predmet dedovanja. Ker je Sklad sodišče obvestil, da prvi od pogojev za dedovanje zakupne pogodbe ni izpolnjen, je prvostopenjsko sodišče pravilno zavrnilo predlog za izdajo dodatnega sklepa o deodvanju, saj se je vprašanje, ali gre v konkretnem primeru za podedljivo pravico, izkazalo kot sporno.
začasna odredba - začasna odredba iz razmerij med starši in otroci - zaupanje mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - ogroženost otroka - varstvo koristi otroka - ugovor zoper začasno odredbo - pravno varstvo - izvršba na izročitev otroka - odvzem otroka staršem
Ves čas je treba imeti pred očmi, da so začasne odredbe nujna in izjemna pravna sredstva, ki le provizorično urejajo razmerja do njihove dokončne ureditve, ki mora biti zaradi varstva koristi otrok sprejeta brez nepotrebnega odlašanja.
Vprašanje pravilne uporabe procesnih predpisov je, ali in kako sodišče v postopku dovoli oz. upošteva navedbe v strankinih vlogah. Nima pa nobene podlage, da za vlogo, za katero oceni, da vsebuje bistvene novote, zahteva ponovno plačilo sodne takse za postopek, v katerem so te navedbe podane, če je bila taksa za ta postopek že plačana.
Sodišče prve stopnje je kot objektivne okoliščine upoštevalo težo obdolžencu očitanih kaznivih dejanj (da gre za eno izmed težjih kaznivih dejanj zoper javni red in mir, saj je zagrožena kazen zapora do treh let) ter način in okoliščine storitve kaznivih dejanj (prvega oškodovanca naj bi napadel, ko je bil močno opit in se ni mogel braniti, drugemu pa naj bi celo grozil, da ga bo ubil in pri napadu naj bi uporabil tudi nož, s katerim naj bi ga poškodoval, obema pa naj bi povzročil lahke telesne poškodbe ter ju pri tem tudi močno prestrašil).
ZPP člen 105a, 105a/3, 158, 158/1, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
spor majhne vrednosti - izpodbijanje odločitve o stroških postopka - fikcija umika tožbe zaradi neplačila takse - takojšen umik
Prvi odstavek 158. člena ZPP se namreč ne uporablja samo pri izrecnem umiku tožbe, temveč vselej, kadar tožba po samem zakonu velja za umaknjeno. Po prvem odstavku 158. člena ZPP fikcija umika zaradi neplačila sodne takse ni razlog, zaradi katerega bi bila tožeča stranka oproščena povrnitve stroškov postopka toženi stranki. Edina izjema od pravila, da mora tožeča stranka, ki je umaknila tožbo, povrniti toženi stranki s postopkom nastale stroške, je namreč takojšen umik tožbe po izpolnitvi tožbenega zahtevka, česar pa sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru ni ugotovilo.
pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - prisilni ukrep - ukrep pridržanja - nujnost ukrepa - duševna bolezen - blodnjavost - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - osebnostne pravice
Zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom in brez posebne privolitve je dopustno, če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih, ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim ali če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, navedenih vzrokov ter ogrožanja pa ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči.
GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00044214
OZ člen 662, 662/1, 662/2.
odškodninska odgovornost izvajalca del - gradbena pogodba - potrošniška pogodba - napaka v solidnosti gradbe - vzrok za napako - nadzorni inženir - izvajanje nadzora - vgradnja toplotne črpalke - roki za uveljavljanje sodnega varstva
Nadzorni inženir mora nadzorovati izvajalca in izvajanje del ter pri tem zagotoviti, da gradnja poteka v skladu s projektom. Nadzorni inženir zato odgovarja za tiste napake, ki so posledica nestrokovnega načina opravljanja del, če bi slednje pri skrbnem nadzoru lahko preprečil.
Dejstvo, da je druga toženka preizkus pretočnosti opravila na običajen način, ne zadošča. Opraviti bi ga morala dovolj skrbno (kot dober strokovnjak) in skladno s pravili stroke. Če bi res tako ravnala, bi mogla in morala zaznati slabši pretok na eni od geosond.
Do stisnjenja cevi, ki je vzrok za slabšo pretočnost, je prišlo med izvajanjem del, ki jih je opravljala druga toženka, in ne morebiti kasneje. Do stisnjenja cevi je po mnenju izvedenca lahko prišlo že ob samem vstavljanju cevi v vrtino ali kasneje ob izpiranju vrtine, nazadnje pa ob vbrizgavanju cementnega polnila, ki zaščiti cevi pred morebitnim zunanjim poškodovanjem. Vsa ta opravila je izvajala druga toženka, kar pomeni, da vzrok za napako in obravnavano škodo izvira iz njene odgovornostne sfere.
ZD člen 163, 173, 214, 214/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 354, 354/1, 355, 355/1, 365, 365-3.
postopanje sodišča v zapuščinskem postopku - sklep o dedovanju - ugotovitev obsega zapuščine - denarna sredstva na bančnem računu - podatki o številkah transakcijskih računov pri izvajalcih plačilnega prometa v tujini - višina denarnih sredstev na računu - seznanitev s podatki - dolžnost seznanitve - priglasitev k dedovanju - izjava o sprejemu dediščine - zmotna oziroma nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Dedinja v pritožbi utemeljeno uveljavlja, da sodišče prve stopnje ni ugotovilo celotnega obsega zapustničinega premoženja in da se zato ni mogla izreči o svojih morebitnih zahtevkih, povezanih z dedovanjem. S tem je bila prikrajšana v uveljavljanju svojih pravic, ki so predmet obravnavanja v zapuščinskem postopku.
spor majhne vrednosti - zapisnik o prevzemu - neplačilo kupnine - prekinitev pogodbenega razmerja - vračilo stvari - plačilo vrednosti stanovanjske opreme
ZNB člen 4, 4/1, 10, 39, 39/1, 39/1-2, 57, 57/1, 57/1-14,. ZP-1 člen 2, 106, 106/4, 106/4-1, 156, 156/1, 106, 106/3, 106/4, 106/4-1, 163, 163/3. Odlok o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2 (2020) člen 2a. URS člen 32, 32/2,.
prekršek - zaščitna maska - nošenje mask - COVID-19 - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - odlok - dopolnilna norma - omejitev gibanja - dejanje ni prekršek
Odlok o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2 ni dopolnilna norma 2. točki prvega odstavka 39. člena ZNB, saj ne določa prostorske ali časovne omejitve gibanja, temveč odreja obveznost, konkretno nošenje mask, ki je ZNB v določbi 39. člena ne vsebuje.
ZIZ člen 71, 71/2, 71/4. ZIUPOPDVE člen 121, 121/3.
odlog izvršbe - epidemija - razlogi za odlog izvršbe - fizična oseba - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - nesorazmernost posega - dom dolžnika - interventni ukrepi
Zakonodajalec je epidemijo aktualno dodal kot nov zakonski razlog za odlog izvršbe mimo pogojev v ZIZ. Za čas trajanja epidemije je izvršba odložena, če se ta nanaša na fizične osebe, kar je tudi primer v obravnavani zadevi (121. člen Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 - v nadaljevanju ZIUOPDVE, Uradni list RS, št. 203/20). Na podlagi tretjega odstavka 121. člena v zvezi s četrtim odstavkom 1. člena ZIUOPDVE je naveden ukrep odloga izvršbe (zaenkrat) podaljšan do dne 17. 3. 2021 (Sklep Vlade RS o podaljšanju ukrepa odloga izvršbe, Uradni list RS, št. 12/21). Odlog izvršbe kot interventni ukrep mora sodišče druge stopnje upoštevati že po uradni dolžnosti.
OZ člen 2, 38, 38/1, 82, 271, 311. ZPP člen 214, 214/2.
dogovor o drugačnem načinu prenehanja obveznosti - prenehanje obveznosti s kompenzacijo - dogovor o pobotu - izjava o pobotu - določljiv predmet obveznosti - načelo dispozitivnosti - odstop terjatve (cesija) - prevzemnik terjatve - dogovor o kompenzaciji - dogovor o načinu plačila - zahtevek za izpolnitev pogodbenih obveznosti - bodoča terjatev - skupni namen pogodbenih strank - razlaga pogodbe - izpolnitev tretjega - neprerekana dejstva
V primeru pogodbenega določila o kompenzaciji kot načinu prenehanja obveznosti, ko se pogodbeni stranki dogovorita, da dolžnik svoje denarne obveznosti ne bo izpolnil s plačilom denarnega zneska, ampak bo obveznost izpolnil z izročitvijo blaga ali opravo storitve ter posledično vzpostavitvijo svoje terjatve, ki bo predmet pobotanja, ni dopustno uveljavljati denarne izpolnitve, razen izjemoma, na primer, če bi bila takšna izpolnitev objektivno nemogoča. Ker je smisel vnaprej dogovorjenega pobota obveznosti ravno v tem, da se terjatvi pobotata, ko se stečejo pogoji za pobot, tudi izjava o pobotu ni vedno potrebna. Potrebna je le, če dogovor o pobotanju ne vsebuje dovolj določne opredelitve terjatev, ki naj s pobotom prenehajo.
Zoper sklep procesnega vodstva sodišča prve stopnje ni pritožbe. Za sklepe procesnega vodstva je namreč značilno, da se z njimi odreja vodenje postopka in taki sklepi ne postanejo samostojno materialno pravnomočni. Sodišče nanj ni vezano in jih lahko spremeni. Tožnikova pritožba je torej nedovoljena, zaradi česar je bila pritožba pravilno zavržena (1. točka 365. člena ZPP).
vzpostavitev etažne lastnine - dejanska etažna lastnina - solastnina - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - elaborat za vpis stavbe v kataster stavb - venire contra factum proprium
Pojem dejanske etažne lastnine oziroma navidezne solastnine se je razvil v sodni praksi. Vrhovno sodišče RS je pojasnilo, da dejanska etažna lastnina upošteva dejansko izvrševanje (formalne) solastninske pravice na posameznih delih večstanovanjske zgradbe (dejanskih etažah, stanovanjih). Med dejanskim izvrševanjem pravice in njenim formalnim, zemljiškoknjižnim videzom obstaja kvalitativen razkorak. Dejansko izvrševanje solastninske pravice namreč ustreza izključni lastninski oblasti posameznih solastnikov na realnih (in ne idealnih) delih nepremičnine. Takšno izvrševanje je kvalitativno drugačno in gre dlje od siceršnjega dogovora solastnikov o načinu rabe solastne nepremičnine. Zato dejstvo, da je v zemljiški knjigi vpisana solastnina, še nikakor ne pomeni, da gre tudi resnično za solastnino in ne za dejansko etažno lastnino, kot zgrešeno meni pritožnik, ko se sklicuje na zemljiškoknjižne vpise.
motenje posesti - začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve - nevarnost težko nadomestljive škode - zamenjava ključavnice - kurilnica - zavrnitev dokazov - pridobivanje dokaznih listin s strani sodišča
Dokazni predlogi z raznimi poizvedbami so neutemeljeni tudi zato, ker pritožba (niti ugovor) ne zatrjuje, da bi te dokumente toženec poprej sam neuspešno skušal pridobiti (tretji odstavek 226. člena ZPP); primarno je namreč dolžnost stranke, da predloži dokaze.