spor iz družinskih razmerij - odločitev o stroških postopka - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih
V obravnavani zadevi je bila tožba vložena že v letu 2015, zato je sodišče pri odmeri stroškov pravilno izhajalo iz določila 413. člena ZPP, ki v zakonskih sporih in sporih iz razmerij med starši in otroki omogoča uporabo prostega preudarka. Tega je tudi ustrezno uporabilo, upoštevajoč, da sta obe stranki pripomogli k dolgotrajnosti postopka, ki se je glede zaupanja otrok v vzgojo in varstvo ter stikov, kjer so bila razhajanja največja, po štirih letih končal s sodno poravnavo. Z odločitvijo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (razen stroškov izvedenke), je sodišče upoštevalo tudi njihovo različno višino, saj so ti tožniku, ki je v postopku ves čas imel pooblaščenko, nastali v večji meri, in je takšna odločitev za toženko ugodna.
Uporaba prostega preudarka namreč zasleduje cilj postopkovne pravičnosti, torej sodišču omogoča, da se pri porazdelitvi stroškovnega bremena poleg uspeha v postopku upoštevajo tudi njegov namen, procesna ravnanja strank ter upravičenost posameznih dokaznih predlogov, ne pa izravnalne pravičnosti glede na premoženjsko stanje udeležencev postopka.
odredba za hišno preiskavo - utemeljeni razlogi za sum - izločitev nedovoljenega dokaza
Utemeljeni razlogi za sum, kot eden izmed pogojev za zakonitost hišne preiskave, morajo biti po prvem odstavku 214. člena ZKP podani že v času izdaje odredbe za hišno preiskavo.
Sodišče prve stopnje je po preizkusu dovoljenosti pritožbe v obravnavani zadevi pravilno ugotovilo, da je M.N. pritožbo vložil zoper sklep sodišča druge stopnje, zoper katerega je pritožba izključena. Zato je pritožbo M.N. na podlagi drugega odstavka 375. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ki se na podlagi prvega odstavka 403. člena ZKP uporablja tudi za postopek s pritožbo zoper sklep, na podlagi 390. člena ZKP kot nedovoljeno zavrglo.
ZFPPIPP člen 236, 236/3, 236/4, 236/5, 239, 239/1-2. ZPP člen 108, 108/4, 142, 142/3, 142/4, 224, 224/1.
stečajni postopek - predlog za odlog odločanja o začetku stečajnega postopka - poziv na dopolnitev nepopolnega predloga - vročilnica kot javna listina - fikcija vročitve - začetek teka roka - dejanski prejem sodne pošiljke - pravočasna vložitev vloge - neizpodbojna domneva insolventnosti - izdaja odločbe brez naroka
Glede na navedeno določilo je rok, v katerem bi dolžnik lahko pisanje prevzel na pošti, začel teči naslednji dan po prejetem obvestilu, torej 31. 12. 2020, in se je iztekel 14. 1. 2021, ko se je pisanje, ki je bilo sicer kasneje puščeno v hišnem predalčniku, štelo za vročeno, čeprav ga je dolžnik v resnici prejel (kot to sam trdi) šele dan kasneje (15. 1. 2021). Zaradi dolžnikovega napačnega sklepanja, da se tridnevni rok za dopolnitev predloga šteje od tega dne, je prišlo do tega, da je zamudil rok, ki mu ga je dodelilo sodišče prve stopnje. Rok treh delovnih dni iz tretjega odstavka 236. člena ZFPPIPP za dopolnitev predloga za odložitev odločanja (ki je nepodaljšljiv (četrti odstavek istega člena)), je začel teči 15. 1. 2021 in se je iztekel 19. 1. 2021, kot to pravilno ugotavlja že sodišče prve stopnje. Dodeljeni rok je res kratek, vendar ni mogoče spregledati, da si ga je dolžnik precej podaljšal že samo s tem, da pisanja ni prevzel (kadarkoli od 30. 12. 2020 do 14. 1. 2021) in to ne glede na to, da se je zavedal, da mu grozi, da se bo nad njim začel stečajni postopek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSK00045732
Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 3, 8.. ZPP člen 17.
(ne)pristojnost slovenskih sodišč - Bruseljska uredba IIa - postopek v zakonskih sporih - postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki - običajno prebivališče
Družina predlagateljice se je na Irskem ustalila ter se preko zaposlitve staršev in šolanja otrok aktivno vključila v ekonomske in socialne zadeve te družbe.
Eden od temeljnih kriterijev za običajno prebivališče je tudi v tem, da člani družine na nekem območju določen čas kontinuirano (fizično) prebivajo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00044652
ZVEtL-1 člen 18, 24, 25, 25/2, 31, 31/1, 32, 35, 35/1. ZLNDL člen 5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek vzpostavitve etažne lastnine - lastninska pravica na posameznem delu zgradbe - posamezni del stavbe - dejanski lastnik nepremičnine - zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine - zemljiškoknjižni podatki - ugotavljanje dejstev po uradni dolžnosti - nesporno dejstvo - namen postopka - obstoj lastninske pravice na nepremičnini - dokazovanje lastninske pravice - družbena lastnina - univerzalno pravno nasledstvo - pravno nasledstvo občin
Sodišče v postopku vzpostavitve etažne lastnine ni dolžno po uradni dolžnosti iskati dokazov, ki bi omogočili spremembo zemljiškoknjižnih podatkov.
Sodišče je pravilno ugotovilo lastništvo zemljiškoknjižnega lastnika, saj nihče drug kljub pozivu ni prijavil in dokazoval lastninske pravice na spornih delih stavbe. ZVEtL-1 ne daje podlage za ugotovitev, da je lastnik posameznega dela stavbe neznan kot tudi ne za izbris vknjižbe lastninske pravice oziroma njeno razglasitev za neučinkovito.
kaznivo dejanje zlorabe položaja - čas storitve kaznivega dejanja - zastaranje - tek zastaralnega roka - relativni zastaralni rok - pretrganje zastaranja
Kaznivo dejanje zlorabe položaja je bilo lahko storjeno najkasneje na dan, ko sta imela osumljenca še zadnji dan funkciji v organih družb. To kaznivo dejanje namreč lahko storijo le osebe pri opravljanju gospodarske dejavnosti, osumljenca kot člana družb torej v očitanem obdobju v letih 2007 in 2008. Kdaj je dejansko prišlo do uvedbe stečajnega postopka kot posledice njunih dejanj, na presojo časa storitve kaznivega dejanja ne vpliva.
Kazenski pregon bi za osumljenca, ob upoštevanju desetletnega zastaralnega roka, lahko zastaral dne 22. 9. 2018, vendar je ob tem ugotoviti, da je bila dne 5. 3. 2018 zoper osumljenca vložena zahteva za preiskavo, kar je povzročilo pretrganje teka zastaralnega roka.
Oba pritožnika glede na navedeno sklep o podaljšanju pripora izpodbijata z argumenti, ki sta jih izpostavila že v prejšnji pritožbi zoper sklep o podaljšanju pripora po vloženi obtožbi in glede katere je sodišče druge stopnje s sklepom z dne 13.1.2021 že zavzelo obrazloženo stališče. Ker se pritožbi sedaj le sklicujeta na argumente iz zahteve za varstvo zakonitosti, pritožbeno sodišče ni več pristojno, da bi o tem odločalo, pač pa bo to storilo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Tudi dejstvo, da se Vrhovno državno tožilstvo strinja z zahtevama za varstvo zakonitosti, ni razlog za razveljavitev izpodbijanega sklepa, saj kot rečeno, o zahtevi za varstvo zakonitosti še ni bilo odločeno. Tudi če se bo izkazalo, da je podaljšanje pripora po vloženi obtožbi nezakonito, pa to na drugi strani ne pomeni, da je treba pripor zoper oba obtoženca odpraviti, kot to predlagata oba pritožnika. Slednja namreč tako v prejšnji pritožbi kakor tudi sedaj obstoja utemeljenega
suma sploh ne izpodbijata, kakor tudi ne obstoja ponovitvene nevarnosti, temveč uveljavljata zgolj procesne kršitve, ki jih je moč odpraviti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSK00051003
OZ člen 247, 247/3, 250, 251, 277, 277/1, 394.
zagotovitev zaposlitve - opustitvena obveznost - pogodbena kazen - ničnost pogodbene kazni - višina pogodbene kazni - zmanjšanje nesorazmerno visoke pogodbene kazni - zahteva za zmanjšanje pogodbene kazni - zmanjšanje pogodbene kazni kot materialnopravni ugovor - vložitev tožbe - kriteriji za določitev višine pogodbene kazni - tek zamudnih obresti od pogodbene kazni - stroškovna odločitev - obrazloženost stroškovne odločitve - solidarna obveznost - domneva solidarnosti - pobotni ugovor v pravdi
V starejši teoriji je bilo zavzeto stališče, da je pogodbeno kazen mogoče znižati na dolžnikovo zahtevo bodisi s tožbo bodisi z ugovorom. Temu stališču je sledila tudi sodna praksa. Novejša teorija izpostavlja spornost navedenega stališča, saj uporaba zakonskega izraza, da sodišče na dolžnikovo zahtevo zmanjša pogodbeno kazen, jasno pomeni, da gre za oblikovalno pravico, ki je stranka ne more uresničiti sama, ampak zgolj s pomočjo sodišča preko oblikovalne tožbe oziroma v podobnih primerih kot je tudi konkreten, nasprotne (oblikovalne) tožbe. Kljub takšnemu stališču pa očitno tudi novejša sodna praksa dopušča uveljavljanje znižanja pogodbene kazni zgolj z ugovorom.
določitev preživnine - preživninska dolžnost staršev - dolžnost preživljanja otrok - dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - povračilo stroškov preživljanja - verzijski zahtevek - določno postavljen zahtevek - odločanje o preživnini po uradni dolžnosti - materialne zmožnosti staršev - otroški dodatek - postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki - odločanje o stroških po prostem preudarku - neutemeljena začasna odredba
Šele z izpodbijano sodbo je bilo odločeno o dodelitvi otrok, zato tožnici, kateri otroka nista bila dodeljena, ni mogoče odreči pravovarstva v tem postopku glede njenega zahtevka, da ji toženec plača del plačanih stroškov preživljanja otrok, glede na ugotovljeni del toženčeve preživninske obveznosti do otrok.
Sodišče po uradni dolžnosti odloči o preživninski obveznosti nerezidenčnega starša le v primeru, če preživninski zahtevek ni postavljen, in v tem primeru določi preživninsko obveznost starša od dneva izdaje sodbe.
Otroški dodatek ni namenjen kritju oziroma zmanjšanju preživninskega bremena staršev, primarno je namenjen otroku za kritje tistih potreb, ki jih ne morejo kriti njegovi starši, zaradi omejenih materialnih zmožnostih.
V skladu z načelom akuzatornosti, določenim v 19. členu ZKP se lahko kazenski postopek uvede le na zahtevo upravičenega tožilca. Tako lahko obtožni akt vloži le upravičeni tožilec. Če se na glavni obravnavi ugotovi, da ni obtožbe upravičenega tožilca, mora sodišče obtožnico po 1. točki prvega odstavka 352. člena ZKP zavreči. Navedena določba se upoštevaje 429. člen ZKP uporablja tudi v skrajšanem kazenskem postopku.
Oškodovanec kot tožilec ne more začeti pregona, če kaznivo dejanje sploh ni bilo prijavljeno državnemu tožilcu ali če državni tožilec o ovadbi še ni odločil, temveč lahko prevzame kazenski pregon samo zoper tistega osumljenca in glede tistega kaznivega dejanja, za katero je državni tožilec zavrgel ovadbo oziroma odstopil od pregona.
spor majhne vrednosti - pritožba zoper sklep - sklep o prošnji za podaljšanje roka - končanje postopka - zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba
V postopku v sporih majhne vrednosti je dovoljena posebna pritožba samo zoper sklep, s katerim je postopek končan, druge sklepe pa je mogoče izpodbijati samo s pritožbo zoper odločbo, s katero je končan postopek (447. člen ZPP).
ZPP člen 253, 253/1, 254, 254/2, 254/3. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/2, 41, 41/1, 41/2, 49. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 15, 15/3.
odmera nagrade in stroškov izvedenca - zaslišanje izvedenca - ustno podajanje mnenja - priprava na ustno podajanje mnenja - dopolnitev izvedenskega mnenja
Odločitev, ali bo sodišče, zaradi danih pripomb na pisno izdelano mnenje, izvedenko zaslišalo ali pa bo (ponovno) terjalo njegovo pisno dopolnitev, je v rokah sodišča in ne strank.
Če gre le za dopolnjevanje in razčiščevanje odgovorov, ki so bili s strani sodišča že zahtevani, dodatna nagrada izvedencu ne pripada. Pritožbeno sodišče soglaša, da ni nobenega razloga, da bi bilo v primeru, ko se sodišče odloči, da dodatnih pojasnil ne zahteva pisno, ampak izvedenca vabi na zaslišanje, drugače.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 42, 49, 49/1.. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 15, 15/3.
izvedenina - izvedensko delo - dejanski stroški
Izvedenci imajo pravico do povračila stroškov za dejansko porabljeni material in druge dejanske stroške ter izdatke v zvezi z opravljenim delom.
razmerja med starši in otroki - začasna odredba o stikih
Ureditev stikov z mld. sinom in hčerko. Stopnjevit pristop pri ureditvi stikov s sinom. Mnenje hčerke, stare skoraj 18 let. Hiter, sumaren in provizoričen postopek. Standard verjetnosti.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - zamuda roka za predložitev dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program - objektivni razlogi
Tako bi moral storilec v primeru, če dejansko zaradi nezmožnosti plačila ni mogel opraviti niti prijave v edukacijsko delavnico, to pravočasno sporočiti sodišču še pred iztekom roka za predložitev takega potrdila. Spisovno gradivo pa izkazuje ravno nasprotno, da storilec ni tega sporočil sodišču niti po prejemu dopisa, s katerim ga je sodišče opozorilo na neizpolnitev naložene mu obveznosti in ga pozvalo, da sporoči morebitne objektivne razloge za tako ravnanje.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-8.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (prečiščeno besedilo) (2003) člen 233, 233/2.. ZDD-1 člen 26, 26/1, 27, 30, 30/1, 31, 31/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nespoštovanje navodil zdravnika - detektiv - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožena stranka je tožnici utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po določbah 2. in 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ker v času bolezni ni spoštovala navodil lečečega zdravnika.
kaznivo dejanje ponarejanja listin - uporaba ponarejene listine - načelo iskanja materialne resnice - izvajanje dokazov po uradni dolžnosti
Če je sodišče prve stopnje, kljub zgoraj navedenim okoliščinam, podvomilo v obtožbeno trditev o ponarejenem podpisu na pogodbi z dne 31. 7. 2014, bi moralo v skladu s še vedno veljavnim načelom iskanja materialne resnice po prvem odstavku 17. člena ZKP samo, brez predloga strank, z ustreznim izvedencem zanesljivo ugotoviti, ali je podano odločilno dejstvo in zakonski znak kaznivega dejanja, torej ali je V. podpis na kupoprodajni pogodbi z dne 31. 7. 2014 ponarejen.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00043874
ZVEtL-1 člen 44. ZZ člen 62. ZZDej člen 92, 92/2.
pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - pripadajoče zemljišče k stavbi - izvedensko mnenje - originarna pridobitev lastninske pravice - premoženje javnega zavoda - dobrovernost - družbena lastnina - vknjižbeno dovoljenje
Sodišče prve stopnje je prepričljivo ugotovilo, tudi z ogledom na kraju samem, da je bila sporna parcela namenjena za potrebe funkcionalnega zemljišča zgradbe od vsega začetka, da gre za del enotne zelenice ob stavbi, ki ni namenjena redni rabi druge stavbe. Za dodati je, da iz ugotovitev izvedenke in predloženih fotografij jasno izhaja, da je bilo funkcionalno zemljišče zdravstvenega doma zamejeno z živo mejo, ograjo in asfaltno potjo, sporne parcele pa v tem delu ni, zato ne more biti nobenih dvomov, da parcela 656/112 predstavlja pripadajoče zemljišče k večstanovanjski stavbi na naslovu G. 13 in 15, L.
ZVEtL-1 člen 43, 43/1, 43/1-1, 43/1-2. ZTLR člen 25.
zemljišče kot funkcionalno zemljišče - dostop do parcele - dvorišče - nadomestna gradnja - gradnja na tujem svetu - nedobroverni graditelj
VS RS je zavzelo stališče, da določbe 25. člena ZTLR ni mogoče razumeti tako, da omogoča le pridobitev lastninske pravice na zemljišču, na katerem objekt stoji, temveč tudi na funkcionalnem zemljišču, potrebnem za redno rabo tega objekta. Drugačna razlaga določb o gradnji na tujem bi izvotlila pridobitev lastninske pravice na zemljišču, na katerem objekt stoji.
Zmotno je stališče pritožbe, da lastninske pravice na podlagi pravil o gradnji na tujem svetu ne more pridobiti tudi nedobroveren graditelj.