KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00044692
KZ-1 člen 7, 7/2, 92, 94.
uporaba milejšega zakona - uporaba predpisa, ki je za storilca milejši - zastaranje izvršitve sankcije - pravnomočna oprostilna sodba v kazenskem postopku - neprava obnova kazenskega postopka
Presoja o milejšem zakonu v smislu določbe drugega odstavka člena 7 KZ-1 pred pravnomočnostjo sodbe omejuje izključno na tiste določbe in institute kazenskega materialnega prava, ki so glede na okoliščine konkretnega primera relevantne v tistem trenutku, ko se konkretni osebi sodi in ki vplivajo na njen položaj do nastopa pravnomočnosti sodbe. Presoja, kateri zakon pa je za storilca milejši z vidika zastaranja izvršitve izrečene kazni, pa v pravnomočni sodbi ni zajeta. Že prvo sodišče je, upoštevajoč pri tem obstoječo sodno prakso, ki je pri tem enotna, pritožniku pravilno pojasnilo, da se vprašanje, kdaj zastara izvršitev kazni, pojavi šele v fazi izvrševanja izrečene kazni, torej v vsakem primeru po pravnomočnosti sodbe, s katero je bila kazen izrečena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00044652
ZVEtL-1 člen 18, 24, 25, 25/2, 31, 31/1, 32, 35, 35/1. ZLNDL člen 5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek vzpostavitve etažne lastnine - lastninska pravica na posameznem delu zgradbe - posamezni del stavbe - dejanski lastnik nepremičnine - zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine - zemljiškoknjižni podatki - ugotavljanje dejstev po uradni dolžnosti - nesporno dejstvo - namen postopka - obstoj lastninske pravice na nepremičnini - dokazovanje lastninske pravice - družbena lastnina - univerzalno pravno nasledstvo - pravno nasledstvo občin
Sodišče v postopku vzpostavitve etažne lastnine ni dolžno po uradni dolžnosti iskati dokazov, ki bi omogočili spremembo zemljiškoknjižnih podatkov.
Sodišče je pravilno ugotovilo lastništvo zemljiškoknjižnega lastnika, saj nihče drug kljub pozivu ni prijavil in dokazoval lastninske pravice na spornih delih stavbe. ZVEtL-1 ne daje podlage za ugotovitev, da je lastnik posameznega dela stavbe neznan kot tudi ne za izbris vknjižbe lastninske pravice oziroma njeno razglasitev za neučinkovito.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00046241
ZPP člen 158. ZNP-1 člen 100. ZIZ člen 15.
stroški postopka - umik predloga - varstvo koristi otroka - izvrševanje stikov z otrokom - sodna intervencija - povod za tožbo
Odločitev, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, temelji na ugotovitvah, da so obstajale težave pri izvrševanju stikov med upnikom in hčerjo, ki so se uredile s pomočjo centra za socialno delo in zaradi sodne intervencije, in da zato upniku ni mogoče očitati, da predlog ni bil vložen zaradi varovanja otrokove koristi in da dolžnica ni dala povoda za predlog.
priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb - jezik v postopku - pravica do učinkovitega pravnega sredstva
Ker je torej izkazano, da je storilec kljub pritožbenim zatrjevanjem, da ne govori nemškega jezika, s tujimi organi komuniciral v nemškem jeziku, četudi s pomočjo Google prevajalnika, so pristojni organi Republike Avstrije imeli podlago za domnevo, da storilec razume nemški jezik, saj jih o tem, da so pritožbe sestavljene z Google prevajalnikom, ni obvestil, in so zato komunicirali z njim zgolj v nemškem jeziku. Storilec se glede na tako procesno situacijo v predmetnem postopku ne more uspešno sklicevati na nerazumevanje jezika, v katerem je potekal postopek, kar bi sicer lahko predstavljalo razlog za zavrnitev predloga za priznanje in izvršitev po 9. točki 186. člena ZSKZDČEU-1.
Ker temelji obveznost toženke na pogodbi o zavarovanju odgovornosti, je z vidika obveznosti toženke, pravno nepomembno razlikovanje med objektivno in krivdno obliko odškodninske odgovornosti. Najprej je bistveno, katera tveganja sta pogodbenika vključila v zavarovalno pogodbo odgovornosti in katera tveganja sta na drugi strani izključila. Toženka - zavarovalnica v prvi vrsti ne odgovarja zato, ker bi bila "odškodninsko odgovorna" (objektivno ali subjektivno), temveč zaradi pogodbenega prevzema odgovornosti sklenitelja zavarovanja.
zavrženje zasebne tožbe - obvezne sestavine zasebne tožbe - poziv na popravo vloge
Pritožbeno sodišče k obrazloženemu dodaja še, da pritožnica kot zasebna tožilka ni zmogla sama sestaviti zasebne tožbe tako, kot je določeno v zakonu in da bi jo lahko sodišče prve stopnje obravnavalo. Zato bi si morala poiskati pomoč strokovnjaka (na primer odvetnika). V nobenem primeru pa zasebne tožbe ne sme sestaviti sodišče, saj bi se s tem postavilo v vlogo tožilca.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - ugovor zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja - konkretizacija kršitev - utemeljen sum
V izreku sklepa o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja se ne navaja opisa prekrška. Konkretiziran opis prekrška mora izhajati iz izreka sodbe o prekršku, konkretizacija pa pomeni, da je vsak zakonski znak opisan z individualiziranimi okoliščinami konkretnega primera.
Začasni odvzem vozniškega dovoljenja ni sankcija, temveč ukrep začasne narave.
Za izrek tega ukrepa in njegovo izvrševanje tako zadošča presoja, da je izkazan utemeljen sum storitve prekrška, za katerega je predpisan izrek 18 kazenskih točk.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00043627
OZ člen 243. ZVPot člen 1, 1/9.
odškodninska odgovornost - pogodbena odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - mobilni telefoni - popravilo stvari - servisiranje - garancija - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - višina škode - vzročna zveza - cenitev
Ker se v odškodninskem pravu domneva navadna malomarnost, brez ustreznih trditev sodišče sploh ne more ugotavljati hude malomarnosti. In takšnih trditev v postopku pred sodiščem prve stopnje tožnik ni podal.
začasna odredba v družinskih sporih - začasna odredba po uradni dolžnosti - ureditev stikov z otrokom - predlog za izdajo začasne odredbe - varstvo koristi otroka - nujen ukrep - skupno starševstvo - konfliktnost med starši
Začasna odredba ni namenjena reševanju konfliktov med staršema, bolj primeren način bi bil obisk starševske terapije. Konflikti med staršema tudi niso takšne narave, da bi terjali izdajo začasne odredbe, na podlagi katere bi sodišče namesto skupnega starševstva začasno odločilo o dodelitvi deklice v varstvo in vzgojo očetu.
Razglašena epidemija je izredna okoliščina, ki predstavlja višjo silo in zato ne more biti podlaga za spremembo odločbe o varstvu in vzgoji.
tožba na ugotovitev lastninske pravice - uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem - neurejeno zemljiškoknjižno stanje - pridobitev lastninske pravice - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - originarna in derivativna pridobitev lastninske pravice - nevpisana lastninska pravica - hote opuščeni vpis v zemljiško knjigo - dejanski lastnik nepremičnine - domneva lastninske pravice - izpodbijanje zakonske domneve - izvensodna rešitev razmerja
S tožbo je mogoče zahtevati ugotovitev lastninske pravice na nepremičnini samo v primeru njene originarne pridobitve.
Kot zemljiškoknjižna lastnica bo lahko tožnica vzpostavila lastninsko pravico v toženčevo korist, vendar na način, da bo začela razreševati stanje v času družbene lastnine, pri tem pa bo morala upoštevati veljavna določila zakonodaje o lastninjenju in privatizaciji. Tudi ni ovire, da tožnica s tožencem uredi lastništvo spornega stanovanja izvensodno, po potrebi z vključitvijo države, ki je s tožencem sklenila prodajno pogodbo, oziroma drugih oseb, na katere so bile dejansko prenesene določene pravice, npr. pravica uporabe.
Določilo 35. člena ZVEtL-1 predstavlja le zakonsko podlago za sprožitev pravde, kljub temu, da je bilo v nepravdnem postopku po ZVEtL-1 o lastninski pravici že odločeno. Navedeno določilo samo po sebi ni materialno pravna podlaga za ugotovitev ali prenos lastninske pravice.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. URS člen 22, 23, 25, 32, 34, 35, 38. ZKP člen 83, 83/2, 83/3.
zavrnitev predloga strank za izločitev nedovoljenih dokazov - davčni postopek - obdavčenje
Pri tem ni odveč poudariti, da namen opravljene analize pridobljenih podatkov ni bil ugotavljanje časovne in prostorske identifikacije zaposlenih delavcev, temveč primarno in za potrebe davčnega postopka ugotoviti vse relevantne okoliščine ter dejstva, ki so bistvena za obdavčenje. Zgolj za dosego tega cilja je analizo pridobljenih podatkov za ugotovitev točnosti in višino plačila potrebnih davščin in prispevkov, pogojevala tudi lokacija delavcev, s tem pa je bila utemeljena tako nujnost kot tudi sorazmernost analize podatkov za ugotavljanje davčnih obveznosti, ki jih sicer drugače ne bi bilo mogoče ugotoviti.
odredba za hišno preiskavo - utemeljeni razlogi za sum - izločitev nedovoljenega dokaza
Utemeljeni razlogi za sum, kot eden izmed pogojev za zakonitost hišne preiskave, morajo biti po prvem odstavku 214. člena ZKP podani že v času izdaje odredbe za hišno preiskavo.
ZDR-1 člen 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3, 89/2.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (prečiščeno besedilo) (2003) člen 233, 233/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo pred odpovedjo - kršitev delovnih obveznosti
Tožnik je s tem, ko je okrog 4.15 ure po končanem polnjenju viseče dizel lokomotive pozabil odklopiti dve gumijasti cevi, ki sta se, po tem, ko je tožnik pomočniku dal znak za pričetek vožnje, iztrgali iz cisterne za gorivo, kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Zato mu je tožena stranka utemeljeno redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga po 3. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
pogoji za znižanje preživnine - spremenjene okoliščine - stroški postopka v družinskih sporih
Predpogoj za utemeljenost zahtevka na znižanje preživnine je torej znatnejša sprememba okoliščin, bodisi na strani otroka (kot spremenjene potrebe), očeta ali matere, (kot spremenjene preživninske zmožnosti).
ZPP člen 253, 253/1, 254, 254/2, 254/3. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/2, 41, 41/1, 41/2, 49. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 15, 15/3.
odmera nagrade in stroškov izvedenca - zaslišanje izvedenca - ustno podajanje mnenja - priprava na ustno podajanje mnenja - dopolnitev izvedenskega mnenja
Odločitev, ali bo sodišče, zaradi danih pripomb na pisno izdelano mnenje, izvedenko zaslišalo ali pa bo (ponovno) terjalo njegovo pisno dopolnitev, je v rokah sodišča in ne strank.
Če gre le za dopolnjevanje in razčiščevanje odgovorov, ki so bili s strani sodišča že zahtevani, dodatna nagrada izvedencu ne pripada. Pritožbeno sodišče soglaša, da ni nobenega razloga, da bi bilo v primeru, ko se sodišče odloči, da dodatnih pojasnil ne zahteva pisno, ampak izvedenca vabi na zaslišanje, drugače.
kaznivo dejanje ponarejanja listin - uporaba ponarejene listine - načelo iskanja materialne resnice - izvajanje dokazov po uradni dolžnosti
Če je sodišče prve stopnje, kljub zgoraj navedenim okoliščinam, podvomilo v obtožbeno trditev o ponarejenem podpisu na pogodbi z dne 31. 7. 2014, bi moralo v skladu s še vedno veljavnim načelom iskanja materialne resnice po prvem odstavku 17. člena ZKP samo, brez predloga strank, z ustreznim izvedencem zanesljivo ugotoviti, ali je podano odločilno dejstvo in zakonski znak kaznivega dejanja, torej ali je V. podpis na kupoprodajni pogodbi z dne 31. 7. 2014 ponarejen.
ZFPPIPP člen 236, 236/3, 236/4, 236/5, 239, 239/1-2. ZPP člen 108, 108/4, 142, 142/3, 142/4, 224, 224/1.
stečajni postopek - predlog za odlog odločanja o začetku stečajnega postopka - poziv na dopolnitev nepopolnega predloga - vročilnica kot javna listina - fikcija vročitve - začetek teka roka - dejanski prejem sodne pošiljke - pravočasna vložitev vloge - neizpodbojna domneva insolventnosti - izdaja odločbe brez naroka
Glede na navedeno določilo je rok, v katerem bi dolžnik lahko pisanje prevzel na pošti, začel teči naslednji dan po prejetem obvestilu, torej 31. 12. 2020, in se je iztekel 14. 1. 2021, ko se je pisanje, ki je bilo sicer kasneje puščeno v hišnem predalčniku, štelo za vročeno, čeprav ga je dolžnik v resnici prejel (kot to sam trdi) šele dan kasneje (15. 1. 2021). Zaradi dolžnikovega napačnega sklepanja, da se tridnevni rok za dopolnitev predloga šteje od tega dne, je prišlo do tega, da je zamudil rok, ki mu ga je dodelilo sodišče prve stopnje. Rok treh delovnih dni iz tretjega odstavka 236. člena ZFPPIPP za dopolnitev predloga za odložitev odločanja (ki je nepodaljšljiv (četrti odstavek istega člena)), je začel teči 15. 1. 2021 in se je iztekel 19. 1. 2021, kot to pravilno ugotavlja že sodišče prve stopnje. Dodeljeni rok je res kratek, vendar ni mogoče spregledati, da si ga je dolžnik precej podaljšal že samo s tem, da pisanja ni prevzel (kadarkoli od 30. 12. 2020 do 14. 1. 2021) in to ne glede na to, da se je zavedal, da mu grozi, da se bo nad njim začel stečajni postopek.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-8.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (prečiščeno besedilo) (2003) člen 233, 233/2.. ZDD-1 člen 26, 26/1, 27, 30, 30/1, 31, 31/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nespoštovanje navodil zdravnika - detektiv - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožena stranka je tožnici utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po določbah 2. in 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ker v času bolezni ni spoštovala navodil lečečega zdravnika.
Neutemeljeno je pritožbeno navajanje, da izvedenec ni imel nobene podlage, ko je v delovni čas tožnika vračunal še 15 minut za pripravo. Pravilnik o izvajanju nalog upravljavca prevozov in voznega osebja, ki ga je sprejela toženka, določa, da med druge delovne obveze spadajo dnevni preventivni pregledi vozil (pred pričetkom vožnje) in druge obveze (začetni vpisi v evidenco, pregled tovora pred vožnjo). Ob upoštevanju navedene pravne podlage je sodni izvedenec v tožnikov delovni čas pravilno vštel 15 minut dnevno za preventivne preglede.