ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - predlog dolžnika za odlog izvršbe - vpis zaznambe izvršbe - načelo sorazmernosti - predlog za izločitev sodnika
V fazi dovolitve izvršbe na nepremičnino pritožbeno izpostavljeno dejstvo, da sklepi o izvršbi v drugih zadevah še niso pravnomočni, zaključka o sorazmernosti dovoljene izvršbe ne more izpodbiti, saj se zaznamba izvršbe vpiše še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - vročitev odpovedi - nezakonito prenehanje delovnega razmerja
Tožena stranka ni dokazala, da je tožniku 17. 12. 2019 vročila redno odpoved zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, zato mu je delovno razmerje 24. 12. 2019 nezakonito prenehalo.
Sodišče prve stopnje je v napadenem sklepu pojasnilo, da je bilo obsojenčevemu predlogu za obročno plačilo denarne kazni ugodeno, a svojih obveznosti obsojenec ni poravnal, zaradi česar je odločilo, da se preostanek denarne kazni v znesku 555,11 EUR izvrši tako, da se mu določi kazen 9 dni zapora, prav tako pa, da njegovemu ponovnemu predlogu, potem ko je bila denarna kazen utemeljeno spremenjena v zaporno kazen, ni mogoče ugoditi in mu ponovno omogočiti plačila denarne kazni v obrokih.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - dokaz, na katerega se po določbah ZKP sodba ne more opirati - pravni pouk o pravicah osumljenca - procesno gradivo - nedovoljen dokaz - izvedensko mnenje - razlogi za razveljavitev sodbe - uradni pritožbeni preizkus - izločitev iz spisa - vrnitev zadeve pred drugega sodnika
Razlika med pridobljenimi vplivnimi primerjalnimi rokopisi in dvema podpisoma na eni strani ter izjavo na drugi ni pomembna, saj pogojno imenovana "ne osumljena" oseba sodelovanja s policisti praviloma ne more odkloniti, osumljena pa po podanih poukih iz četrtega odstavka 148. člena ZKP lahko. Izjema je telesni pregled po 266. členu ZKP, medtem ko je vse drugo, kar so policisti pridobili od posameznika v predkazenskem postopku šteti, bodisi kot sestavni del pridobljenega obvestila iz drugega odstavka 148. člena ZKP ali katerega od preiskovalnih dejanj, ki jih policisti smejo sami opraviti (na primer zaseg predmetov in druga dejanja iz 164. člena ZKP) ali ko so za to pooblaščeni po preiskovalnem sodniku (tretji in četrti odstavek 172. člena ZKP).
Sodišče prve stopnje je glede na težo storjenega kaznivega dejanja, način njegove izvršitve, višino povzročene škode in stopnjo obdolženčeve krivde izreklo pogojno obsodbo, v kateri je obdolženemu A. A. določilo ustrezno zaporno kazen in primerno preizkusno dobo ter utemeljeno določilo posebni pogoj in v njem ustrezen rok, v katerem je obdolženec dolžan oškodovani družbi škodo poravnati. Iz podatkov o obsojenosti obdolženca za kazniva dejanja je kot obteževalno okoliščino lahko upoštevalo le tiste sodbe, izrečene obdolžencu za storjena kazniva dejanja, ki so bile pravnomočne v času, ko je izvršil obravnavano kaznivo dejanje, in ta podatek je pri izbiri in odmeri kazenske sankcije ustrezno upoštevalo, prav tako način izvršitve in kot olajševalno okoliščino dejstvo, da je kaznivo dejanje priznal.
OZ člen 311, 364.. ZDR-1 člen 136, 136/1, 177, 177/1.
odškodninska odgovornost delavca - elementi odškodninske odgovornosti - sporazum - inventurni primanjkljaj
V pritožbi toženka neutemeljeno oporeka presoji sodišča prve stopnje, da niso podani vsi elementi odškodninske odgovornosti, ki izhajajo iz prvega odstavka 177. člena ZDR-1, pri čemer, ne le da toženka škode ni dokazala, ni podano nedopustno ravnanje tožnika, storjeno namenoma ali iz hude malomarnosti. Terjatev toženke iz naslova odškodninske odgovornosti tožnika (delavca) ne more biti utemeljena le na dejstvu, da je prišlo do inventurnega manka oziroma manka v blagajni, kot je pravilno utemeljilo sodišče prve stopnje. Ob izostanku nedopustnega ravnanja tožnika, storjenega namenoma ali iz hude malomarnosti, niso bistveni nadaljnji elementi odškodninske odgovornosti.
ZDR-1 člen 7, 82, 82/2, 85, 85/2, 89, 89/1, 89/1-2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - direktor - nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov
Tožena stranka je dokazala, da tožnica 18. 4. 2019 na srečanju prodajnikov ni dovolj strokovno predstavila plana za leto 2019, ni kvalitetno izvedla izobraževanja potnikov 7. 5. 2019 in da njena tedenska poročila niso bila dovolj kakovostna in strokovna. To pa predstavlja utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz druge alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
stečajni postopek nad pravno osebo - odškodninska odgovornost članov poslovodstva - omejitev ali izključitev odgovornosti - višina škode - trditveno breme o odškodninski odgovornosti - nesklepčnost tožbe
Za višino odškodninske odgovornosti poslovodje je relevantna višina ugotovljene škode, torej škode ni mogoče avtomatično enačiti z višino odškodninske odgovornosti. Čim pa je treba ugotoviti višino škode, je na tožeči stranki trditveno breme o višini le te, upoštevaje okoliščine za njen izračun, opredeljene v drugem odstavku 42. člena ZFPPIPP.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da ob izostanku navodil in nadzora (poleg nepretrganosti opravljanja dela), ki so značilni za delovno razmerje, niso podani vsi elementi delovnega razmerja.
V dejanskih okoliščinah te zadeve ima vsak družbenik, ki kot dober gospodar ravna s svojim poslovnim deležem, pravni interes se zanimati za svojo kapitalsko naložbo in uveljaviti pravice iz poslovnega deleža. Ko je sporno delitev poslovnega deleža izvedel in pogodbo sklenil prokurist samostojno, moral pa bi ju na podlagi sklepa skupščine družbenikov, ima vsak družbenik pravni interes sodelovati v pravdi za ugotovitev ničnosti pogodbe in vpisa v sodni register na strani tožeče stranke ter pomagati ostalim družbenikom z enakim interesom.
ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazloženost ugovora - odlog izvršbe - obstoj služnostne pravice - izvršilni naslov
Pritožbene trditve o v predlogu za izvršbo napačno označenem dejstvu, da je bil izvršilni naslov izdan v gospodarskem sporu, na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve ne morejo vplivati, saj navedeno samo dovolitev izvršbe ne preprečuje, temveč lahko vpliva le na fazo oprave izvršbe, konkretno na časovni trenutek poplačila upnika in kot tako lahko utemeljuje le zahtevo stranke za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe.
Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (1991) člen 40.. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2012) člen 13, 13/1, 13/3.. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2013) člen 6, 6/3.
solidarnostna pomoč - zamuda roka - pravočasnost - rok za vložitev zahteve
Tožnik je zahtevek, ki ga je 28. 11. 2019 podal toženi stranki zaradi elementarne nesreče (poškodb stanovanjske hiše zaradi neurja s točo 7. 7. 2019), podal po izteku roka 60 dni, določenega v tretjem odstavku 13. člena Aneksa h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji, zato mu solidarnostna pomoč ne gre.
Ker je dokazno breme na obsojencu, medtem ko slednji ni navedel nobenega novega dejstva in predložil dokaza, ki bi omajali sklepe, ki jih je pravilno napravilo sodišče prve stopnje o obstoju odločilnih dejstev v pravnomočno končanem kazenskem postopku (točke od 9 do 14 razlogov izpodbijanega sklepa), je sodišče prve stopnje njegovo zahtevo za obnovo kazenskega postopka pravilno zavrglo.
sklep o končanju postopka osebnega stečaja - izvršilni naslov - izrek sklepa - solidarna obveznost
Bistveni del pritožbe se nanaša na očitek, da sodišče prve stopnje v 4. točki izreka sklepa o končanju postopka osebnega stečaja, v kateri je naložilo stečajnemu dolžniku, da plača upnikom znesek neplačanih terjatev, ni upoštevalo narave terjatve upnika do stečajnega dolžnika. Če iz izreka sklepa o končanju postopka osebnega stečaja ne izhaja, da gre za terjatev do dolžnika iz njegove poroštvene zaveze, bo upnik pridobil izvršilni naslov za celo terjatev zoper poroka, ne glede na prejeta plačila od drugih solidarnih dolžnikov. S takim pritožbenim stališčem se pritožbeno sodišče strinja. Res je, da je v seznamu neplačanih terjatev navedeno, da posamezna terjatev upnika preneha za tisti del, ki ga upnik prejme od posameznih drugih dolžnikov, vendar tega sodišče prve stopnje ni ustrezno povzelo v 4. točki izreka izpodbijanega sklepa. Ker predstavlja pravnomočen sklep o končanju postopka osebnega stečaja izvršilni naslov za izterjavo neplačanih priznanih terjatev, bi moralo sodišče prve stopnje glede na podatke iz seznama neplačanih terjatev oblikovati ustrezno tudi odločitev o naložitvi plačila tako, da bi odločilo, da mora stečajni dolžnik upnikom plačati zneske neplačanih terjatev iz 3. točke tega izreka v primeru solidarne obveznosti solidarno z drugimi dolžniki. Zato je v tem delu pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep delno spremenilo.
ZFPPIPP člen 151a, 151a/1, 151a/1-1, 221i, 221i/5, 221i/6.
prenos pooblastila za vodenje poslov dolžnika na upnike - poslovodni organ - nadzorni organ - odpoklic - razrešitev - imenovanje - soglasje sodišča
Sklep nadzornega sveta o odpoklicu dosedanjega in imenovanju novega člana poslovodstva dolžnika v skladu z določbo 1. točke prvega odstavka 151.a člena ZFPPIPP začne učinkovati šele z izdajo soglasja sodišča. Takšnega soglasja sodišče pritožniku in dolžniku do izdaje sklepa o prenosu pooblastila za vodenje poslov dolžnika na upnico DUTB, d. d. ni izdalo. Z izdajo navedenega sklepa je tudi upravičenje odpoklicati in razrešiti sedanje člane in imenovati nove člane poslovodstva ali organa nadzora dolžnika prešlo na upnico, ki za to odločitev ne potrebuje soglasja sodišča iz 1. točke prvega odstavka 151.a člena ZFPPIPP. Ob povedanem je pravna podlaga za izdajo predlaganega soglasja, ob upoštevanju namena določb 221.i člena ZFPPIPP, ki so lex specialis v razmerju do splošnih pravil, urejenih v oddelkih 4.1 do 4.6 ZFPPIPP, odpadla. To pa pomeni, da pritožnik predlaganega soglasja ne more več pridobiti. Zato nima več pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep.
spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - spolno občevanje - druga spolna dejanja - prizadetost spolne nedotakljivosti
"Spolno občevanje" predstavlja vrsto zakonskega (naravnega) znaka, ki je dovolj določno opredeljen že v samem zakonu, zato za konkretizacijo kaznivega dejanja zadostuje že sklicevanje na njegovo zakonsko prvino.
V pojem "spolnega občevanja" se pripušča zgolj in samo tradicionalno konservativno razumljeno, klasično spolno nožnično občevanje, medtem ko pravna teorija in sodna praksa analno in oralno občevanje uvrščata pod pojem "kakšnih drugih spolnih dejanj" v smislu prvega odstavka 173. člena KZ-1. To so tista dejanja, ki ne pomenijo spolnega občevanja in je zanje značilno, da gre pri njih za zadovoljevanje spolnega nagona na telesu oškodovanca, in je pogoj za njihovo pravno opredelitev kot spolnih ta, da so storjena na telesu oškodovanca, priti mora do dotikanja teles oziroma delov telesa med storilcem in oškodovancem.
Spolna ravnanja brez medtelesnega stika med storilcem in otrokom, storjena iz spolnih pobud z namenom, da storilec zadovoljuje svoj spolni nagon pred otrokom, pomenijo izpolnitev zakonskega znaka "kakšnega drugačnega prizadetja spolne nedotakljivosti" oškodovanke, ki še ni bila stara petnajst let.
ZIZ člen 17, 21, 21/1. ZFPPIPP člen 256, 396, 396/4.
sklep o končanju postopka osebnega stečaja - izvršilni naslov - zakonske zamudne obresti - vezanost na izvršilni naslov
Sodišče je na izvršilni naslov v celoti vezano na podlagi načela formalne legalitete in ga mora izvršiti tako, kot se glasi in le v obsegu kot se glasi. Zato ga ne more spreminjati in širiti na obveznosti, ki v njem niso določene. Izvršbe posledično ni mogoče voditi za zakonske zamudne obresti, če niso zajete v izvršilnem naslovu. V konkretnem primeru iz izvršilnega naslova izhaja, da je dolžnik dolžan upniku plačati zgolj znesek neplačanih glavnic, ne pa tudi zakonskih zamudnih obresti od teh zneskov, kot jih zahteva upnik v svojem predlogu za izvršbo.
tržna vrednost nepremičnine - ogled nepremičnine - vabilo na ogled nepremičnin - vročanje vabila
Dolžnik je v pripombah na cenitveno poročilo med drugim navedel tudi, da mu ni bilo omogočeno sodelovanje pri ogledu nepremičnine, cenilec pa je v odgovoru na pripombe zgolj zatrdil, da je bil dolžnik pravilno in ustrezno vabljen, pri tem pa dokazov za to ni predložil. Za pravilno ugotovitev dejanskega stanja je tako potrebno zaključiti, ali je cenilec izkazal, da je bil dolžnik pravilno in ustrezno vabljen na ogled ter ali je dolžnik te izkazane ugotovitve uspel izpodbiti.
prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - pooblaščeni vročevalec - običajni kolegialni odnosi - kaznivo dejanje grožnje - zavrnitev predloga
Okrajni sodnik v predlogu uveljavlja obstoj tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti, vendar po presoji višjega sodišča tak razlog ni podan. Iz navedb v predlogu je namreč razviden le predlagateljev posplošen in vnaprejšnji dvom v nepristranskost odločanja sodnikov Okrajnih sodišč v Slovenski Bistrici, Mariboru in Lenartu, oziroma meni, da bi lahko bil pri strankah okrnjen videz njihove nepristranskosti, ker je oškodovanka P. K. H. redno angažirana vročevalka, kazenska ovadba pa je bila med drugim podana tudi zaradi groženj, ki bi ji jih naj izrekel obdolženec, ko mu je vročala sodne pošiljke. Takšna posredna povezava med sodniki (kazenskega oddelka) Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici in oškodovanko P. K. H. je po presoji višjega sodišča tako šibka, da sama po sebi ne predstavlja odločilne okoliščine, ki bi izražala pomislek v nepristranskost sojenja.
Ker družbeniki na skupščini (ob odsotnosti drugačne ureditve v družbeni pogodbi, kar velja za prvotoženko) ne morejo prenesti pooblastila za postavitev in odpoklic poslovodij na posamezne družbenike ali tretje osebe, potem ne morejo prenesti istega zakonskega pooblastila za delitev poslovnega deleža iz četrte alineje 505. člena ZGD-1 na konkretnega družbenika, zakonca oziroma dediča. Če zakonskega pooblastila ne morejo prenesti, si ga posamezni družbenik, v konkretnem primeru prokurist, ne more vzeti z enostranskim aktom.
V tem primeru so družbeniki v družbeni pogodbi pustili v veljavi zakonsko ureditev glede delitve poslovnega deleža iz četrte alineje 505. člena ZGD-1, vanjo niso posegali in je ostala skupščini družbenikov. Nespremenjena zakonska ureditev pristojnosti organov d.o.o. je prisilna norma, ius cogens, zato je bila delitev poslovnega deleža, kot enostranski pravni posel prokurista, v nasprotju s prisilnim predpisom iz četrte alineje 505. člena ZGD-1 v zvezi s prvim odstavkom 86. člena OZ.