Pritožbeni očitek sodišču prve stopnje, da je to za reševanje konkretnega primera uporabilo povsem drugo pravo od tistega, ki ga je kot relevantno predstavilo v programu vodenja postopka s tem, ko je uporabilo določbe 4. in 8. člena OZ in ne določbe 41. člena ZDR-I, na katero se je sklicevala tožena stranka, kar naj bi posledično predstavljalo ustavno nedopustno sodbo presenečenja, tako ni utemeljen. Drži sicer, da sodišče v programu vodenja postopka teh konkretnih določb OZ ni navedlo, vendar s tem kakšne kršitve ni zagrešilo, saj je program vodenja postopka namenjen zgolj racionalni predstavitvi vodenja postopka in sodišče nanj ni vezano v smislu, da drugih določb, če se za uporabo teh pokaže potreba, ne bi smelo uporabiti.
Pritožnik trdi, da se delovne obveznosti A. A. po odpovedani pogodbi o zaposlitvi skladajo z obveznostmi direktorja, česar pa ne izkaže. Vendar pa navedeno v danem primeru niti ni odločilno, saj sklep nadzornega sveta o odpoklicu A. A. za direktorja dolžnika ne more učinkovati, dokler sodišče ne da soglasja k odpoklicu v skladu s 1. točko prvega odstavka 151.a člena ZFPPIPP. Do izdaje tega soglasja je tako A. A. zakoniti zastopnik dolžnika, ne glede na odločitve, ki jih je sprejel nadzorni svet.
ugovor po izteku roka - obrazloženost - ustavitev izvršbe na denarna sredstva - predodelitev zadeve drugemu sodniku
Ugovorno zatrjevano dejstvo, da je upnik v stečajnem postopku, se na predmetno denarno terjatev ne nanaša. Pri tem upnik lastne terjatve v svoj stečajni postopek ni dolžan priglasiti, kot si to napačno razlaga pritožnik, prav tako neodzivnost stečajne upraviteljice na dolžnikove vloge na samo terjatev ne vpliva.
OZ člen 311, 364.. ZDR-1 člen 136, 136/1, 177, 177/1.
odškodninska odgovornost delavca - elementi odškodninske odgovornosti - sporazum - inventurni primanjkljaj
V pritožbi toženka neutemeljeno oporeka presoji sodišča prve stopnje, da niso podani vsi elementi odškodninske odgovornosti, ki izhajajo iz prvega odstavka 177. člena ZDR-1, pri čemer, ne le da toženka škode ni dokazala, ni podano nedopustno ravnanje tožnika, storjeno namenoma ali iz hude malomarnosti. Terjatev toženke iz naslova odškodninske odgovornosti tožnika (delavca) ne more biti utemeljena le na dejstvu, da je prišlo do inventurnega manka oziroma manka v blagajni, kot je pravilno utemeljilo sodišče prve stopnje. Ob izostanku nedopustnega ravnanja tožnika, storjenega namenoma ali iz hude malomarnosti, niso bistveni nadaljnji elementi odškodninske odgovornosti.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - dokaz, na katerega se po določbah ZKP sodba ne more opirati - pravni pouk o pravicah osumljenca - procesno gradivo - nedovoljen dokaz - izvedensko mnenje - razlogi za razveljavitev sodbe - uradni pritožbeni preizkus - izločitev iz spisa - vrnitev zadeve pred drugega sodnika
Razlika med pridobljenimi vplivnimi primerjalnimi rokopisi in dvema podpisoma na eni strani ter izjavo na drugi ni pomembna, saj pogojno imenovana "ne osumljena" oseba sodelovanja s policisti praviloma ne more odkloniti, osumljena pa po podanih poukih iz četrtega odstavka 148. člena ZKP lahko. Izjema je telesni pregled po 266. členu ZKP, medtem ko je vse drugo, kar so policisti pridobili od posameznika v predkazenskem postopku šteti, bodisi kot sestavni del pridobljenega obvestila iz drugega odstavka 148. člena ZKP ali katerega od preiskovalnih dejanj, ki jih policisti smejo sami opraviti (na primer zaseg predmetov in druga dejanja iz 164. člena ZKP) ali ko so za to pooblaščeni po preiskovalnem sodniku (tretji in četrti odstavek 172. člena ZKP).
V dejanskih okoliščinah te zadeve ima vsak družbenik, ki kot dober gospodar ravna s svojim poslovnim deležem, pravni interes se zanimati za svojo kapitalsko naložbo in uveljaviti pravice iz poslovnega deleža. Ko je sporno delitev poslovnega deleža izvedel in pogodbo sklenil prokurist samostojno, moral pa bi ju na podlagi sklepa skupščine družbenikov, ima vsak družbenik pravni interes sodelovati v pravdi za ugotovitev ničnosti pogodbe in vpisa v sodni register na strani tožeče stranke ter pomagati ostalim družbenikom z enakim interesom.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - kazenska sankcija - teža kaznivega dejanja - omilitev kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine
Sodišče prve stopnje ni prezrlo števila oseb, ki jih je obdolženi prevažal in ne, da sta se med temi nahajala dva otroka ter noseča ženska, je tako ugotovljeno obteževalno okoliščino uporabilo kot razlog, da obdolženemu, glede na predhodno ugotovljene olajševalne okoliščine ni izreklo omiljene kazni. To ni pravilno, kajti pri omilitvi kazni po sodbi (druga alineja 50. člena KZ-1) je fokus na posebnih olajševalnih okoliščinah, sicer obteževalne okoliščine izgubijo svojo samostojnost in posledično vpliv na odmero kazni iz drugega odstavka 49. člena KZ-1.
ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazloženost ugovora - odlog izvršbe - obstoj služnostne pravice - izvršilni naslov
Pritožbene trditve o v predlogu za izvršbo napačno označenem dejstvu, da je bil izvršilni naslov izdan v gospodarskem sporu, na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve ne morejo vplivati, saj navedeno samo dovolitev izvršbe ne preprečuje, temveč lahko vpliva le na fazo oprave izvršbe, konkretno na časovni trenutek poplačila upnika in kot tako lahko utemeljuje le zahtevo stranke za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe.
Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (1991) člen 40.. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2012) člen 13, 13/1, 13/3.. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2013) člen 6, 6/3.
solidarnostna pomoč - zamuda roka - pravočasnost - rok za vložitev zahteve
Tožnik je zahtevek, ki ga je 28. 11. 2019 podal toženi stranki zaradi elementarne nesreče (poškodb stanovanjske hiše zaradi neurja s točo 7. 7. 2019), podal po izteku roka 60 dni, določenega v tretjem odstavku 13. člena Aneksa h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji, zato mu solidarnostna pomoč ne gre.
ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97.. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 7, 10, 10/1, 10/2, 10/3, 11.
vojska - tedenski počitek - odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka - misija - dodatek za posebne delovne pogoje
Tožena stranka je tožniku na misiji, ki je trajala od 23. 1. 2015 do 31. 7. 2015, zagotovila 25 dni tedenskega počitka, zato tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine zaradi nezagotovljenega tedenskega počitka na misiji ni utemeljen.
izvršba na nepremičnine - ugotovitev vrednosti nepremičnine
Sodišče prve stopnje je odgovore cenilcev vročilo dolžniku v odgovor, ki pa novih pripomb na cenitvena poročila in dopolnitve cenitvenih poročil v postavljenem roku ni posredoval.
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je tožnica s svojim ravnanjem naklepno huje kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja z znaki kaznivega dejanja tatvine po prvem odstavku 204. člena Kazenskega zakonika, zaradi česar je podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, na podlagi prvega odstavka 110. člena ZDR-1, zakonita.
podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - sorazmernost
Pod točko 6 je prvostopenjsko sodišče nanizalo številne objektivne in subjektivne okoliščine, ki delajo obdolženega G. ponovitveno nevarnega. Na strani objektivnih je pravilno izpostavilo še zlasti veliko kriminalno količino ter kratko časovno obdobje v katerem naj bi obdolženec izvršil osem kaznivih dejanj premoženjske narave, ki so predmet obtožnice. Obdolženec je specialni povratnik, sedaj obravnavana kazniva dejanja pa naj bi storil v času trajanja dveh preizkusnih dob po prejšnjih pogojnih obsodbah. Nahaja se še v številnih kazenskih postopkih zaradi istovrstnih kaznivih dejanj.
izvršba na podlagi verodostojne listine - postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora
V postopku pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, s katerim dolžnik sklep izpodbija v celoti ali v delu, v katerem mu je naloženo, naj terjatev plača, sodišče na podlagi 62. člena ZIZ, poleg pravočasnosti, popolnosti in dovoljenosti ugovora, preizkuša le, ali je ugovor obrazložen v skladu s kriteriji iz drugega odstavka 61. člena ZIZ. Kakor hitro sodišče ugotovi, da je ugovor dolžnika obrazložen, razveljavi sklep o izvršbi, postopek pa se nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog pred pristojnim sodiščem.
ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazloženost ugovora - odlog izvršbe - vezanost na izvršilni naslov - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka
Dolžnikovo nestrinjanje z vsebino izvršilnega naslova na zaključek o primernosti izvršilnega naslova za izvršbo ne more vplivati, saj tak pogoj v 17. členu ZIZ ni določen. Pravilno pa je sodišče prve stopnje dolžniku tudi pojasnilo, da je izvršilno sodišče skladno z načelom formalne legalitete na izvršilni naslov vezano in njegove vsebine ne sme ponovno presojati.
ZIZ člen 17, 21, 21/1. ZFPPIPP člen 256, 396, 396/4.
sklep o končanju postopka osebnega stečaja - izvršilni naslov - zakonske zamudne obresti - vezanost na izvršilni naslov
Sodišče je na izvršilni naslov v celoti vezano na podlagi načela formalne legalitete in ga mora izvršiti tako, kot se glasi in le v obsegu kot se glasi. Zato ga ne more spreminjati in širiti na obveznosti, ki v njem niso določene. Izvršbe posledično ni mogoče voditi za zakonske zamudne obresti, če niso zajete v izvršilnem naslovu. V konkretnem primeru iz izvršilnega naslova izhaja, da je dolžnik dolžan upniku plačati zgolj znesek neplačanih glavnic, ne pa tudi zakonskih zamudnih obresti od teh zneskov, kot jih zahteva upnik v svojem predlogu za izvršbo.
tržna vrednost nepremičnine - ogled nepremičnine - vabilo na ogled nepremičnin - vročanje vabila
Dolžnik je v pripombah na cenitveno poročilo med drugim navedel tudi, da mu ni bilo omogočeno sodelovanje pri ogledu nepremičnine, cenilec pa je v odgovoru na pripombe zgolj zatrdil, da je bil dolžnik pravilno in ustrezno vabljen, pri tem pa dokazov za to ni predložil. Za pravilno ugotovitev dejanskega stanja je tako potrebno zaključiti, ali je cenilec izkazal, da je bil dolžnik pravilno in ustrezno vabljen na ogled ter ali je dolžnik te izkazane ugotovitve uspel izpodbiti.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - predlog dolžnika za odlog izvršbe - vpis zaznambe izvršbe - načelo sorazmernosti - predlog za izločitev sodnika
V fazi dovolitve izvršbe na nepremičnino pritožbeno izpostavljeno dejstvo, da sklepi o izvršbi v drugih zadevah še niso pravnomočni, zaključka o sorazmernosti dovoljene izvršbe ne more izpodbiti, saj se zaznamba izvršbe vpiše še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi.
prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - pooblaščeni vročevalec - običajni kolegialni odnosi - kaznivo dejanje grožnje - zavrnitev predloga
Okrajni sodnik v predlogu uveljavlja obstoj tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti, vendar po presoji višjega sodišča tak razlog ni podan. Iz navedb v predlogu je namreč razviden le predlagateljev posplošen in vnaprejšnji dvom v nepristranskost odločanja sodnikov Okrajnih sodišč v Slovenski Bistrici, Mariboru in Lenartu, oziroma meni, da bi lahko bil pri strankah okrnjen videz njihove nepristranskosti, ker je oškodovanka P. K. H. redno angažirana vročevalka, kazenska ovadba pa je bila med drugim podana tudi zaradi groženj, ki bi ji jih naj izrekel obdolženec, ko mu je vročala sodne pošiljke. Takšna posredna povezava med sodniki (kazenskega oddelka) Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici in oškodovanko P. K. H. je po presoji višjega sodišča tako šibka, da sama po sebi ne predstavlja odločilne okoliščine, ki bi izražala pomislek v nepristranskost sojenja.