Elementarna nesreča 15. 8. 2016, ki je po pritožnikovih navedbah onemogočala zaključiti študij, ne izpolnjuje definicije višje sile opredeljene v 3. členu ZŠtip-1. Sodišče je pravilno in življenjsko logično pojasnilo, da mora biti podana neposredna povezava med izjemnim dogodkom in nezmožnostjo izpolnitve. Ob izkazanosti enkratnosti dogodka, v posledici katerega je nastala premoženjska škoda, ne moremo slediti zaključku tožeče stranke, da mu je sporni dogodek preprečeval izpolniti študijsko obveznost. Seveda je navajana okoliščina tožeči stranki otežila redni zaključek izobraževanja, pa vendar, kot je pravilno izpostavilo sodišče, bi lahko tožeča stranka letnik ponavljala, ne pa se zaposlila. Nenazadnje je tožeča stranka toženi stranki obljubila, da bo študij skušala končati, pa se je premislila in se raje zaposlila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00045492
ZZZDR člen 12, 52, 56, 56/1, 56/2. ZPP člen 8, 458, 458/1. OZ člen 239, 378. URS člen 33.
izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - dalj časa trajajoča življenjska skupnost - odgovornost za dolgove - odgovornost zakoncev za najeto posojilo - nerazdelna odgovornost - posebno in skupno premoženje - posojilo - soglasje drugega zakonca - konkludentna izjava volje - skupna vlaganja - prosta dokazna ocena - spor majhne vrednosti - dopustni pritožbeni razlog - obveznosti zakoncev - dokazna ocena - prosta dokazna presoja - pravica do zasebne lastnine
ZZZDR daje podlago, da zakonec v okviru svoje avtonomnosti v času trajanja zakonske zveze napravi osebne dolgove za svoje potrebe ali skupni dolg v zvezi s skupnim premoženjem. Avtonomija zakoncev oziroma zunajzakonskih partnerjev glede upravljanja s skupnim in posebnim premoženjem je tako kljub kogentnosti določb še vedno podana v zadostni meri. Takšna ureditev je skladna s pravico do zasebne lastnine po 33. členu Ustave RS.
Kadar eden od zakoncev izvaja posle povezane z upravljanjem skupnega premoženja, mora imeti soglasje drugega zakonca, vendar je to soglasje lahko dano tudi konkludentno. Kot konkludentna privolitev se praviloma šteje tudi molk zakonca, oziroma toleriranje, če zakonec za nameravani ukrep upravljanja ve.
Morebitno negospodarno ali neustrezno ravnanje zakonca, ki je sklenil pravni posel, ali njegova prekoračitev dogovora med zakoncema, je nato predmet njunega notranjega razmerja in drugemu zakoncu ne daje možnosti, da se razbremeni nerazdelne obveznosti do upnika. Toženka bi bila tako zavezana povrniti dolg tožniku tudi v kolikor sama ne bi sodelovala pri dogovoru, pa bi takšen dogovor sklenil njen zunajzakonski partner sam.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 37, 37/1, 41, 41/1, 42, 42/1, 45, 45/1a, 53. ZIZ člen 21, 21/1, 38, 58.
izvršitev tuje sodne odločbe - potrdilo o izvršljivosti - konkretizacija zahtevka - načelo formalne legalitete - tuja sodna odločba kot izvršilni naslov - primernost izvršilnega naslova - potrebnost stroškov odgovora na ugovor - obrestno obrestovanje - indeksacija - določbe v nasprotju z javnim redom RS
Potrdilo o izvršljivosti ima izjemno pomembno vlogo pri prostem pretoku sodnih odločb med državami članicami EU. Izdano je za namen izvršitve tuje sodne odločbe, upnik pa jo mora predložiti izvršilnemu sodišču kot obvezno listino, na podlagi katere izvršilno sodišče skupaj s predloženim izvršilnim naslovom odloči o izvršbi. Potrdilo vsebuje izvleček tuje sodne odločbe in po potrebi pomembne informacije o obveznostih (stroških postopka, izračun obresti), s čimer je pomembna z vidika konkretizacije obveznosti, zajetih v tujem izvršilnem naslovu. Potrdilo utrjuje strogost načela formalne legalitete. Konkretizacija obveznosti (določna opredelitev in obračun obveznosti iz izvršilnega naslova) ostaja v rokah sodišča, ki je izdalo izvršilni naslov, kar je tudi najbolj smiselno. Če je potrdilo ustrezno izpolnjeno, v državi, kjer je predlagana izvršba, ne more biti več dvoma o vsebini izvršilnega naslova, s čimer se uresničuje učinkovitost prostega pretoka sodnih odločb.
stroški pravdnega postopka - pripoznava tožbenega zahtevka - sodba na podlagi pripoznave - povod za tožbo - uspeh pravdnih strank
157. člen ZPP določa, da če tožena stranka ni dala povoda za tožbo (prvi pogoj) in če je pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo oziroma na glavni obravnavi, preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari (drugi pogoj), ji mora tožnik povrniti pravdne stroške. Oba pogoja morata biti izpolnjena kumulativno. Pritožba utemeljeno izpostavlja, da se je toženka spustila v obravnavanje glavne stvari, saj je nasprotovala obstoju obveznosti, ki jo ima kot zastavna dolžnica v razmerju do tožnice, zato ni mogoče zaključiti, da je pripoznala tožbeni zahtevek preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari.
ugovor zoper sklep o izvršbi - izvršilni naslov - izterjava preživnine - slab socialni položaj dolžnika
Izvršilni postopek je glede na določbe ZIZ sestavljen iz dveh faz, in sicer faze dovolitve ter faze oprave izvršbe. Pri tem v fazi dovolitve izvršbe dolžnikovo premoženjsko stanje ne preprečuje dovolitve izvršbe, je pa socialni položaj dolžnika varovan v postopku oprave izvršbe, in sicer z določbami o omejitvi izvršbe pri posameznem izvršilnem sredstvu (pri izvršbi na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet konkretno z določbo 101. in 102. člena ZIZ).
odklop električne energije - odklop objekta iz električnega omrežja - regulacijska začasna odredba - nevarnost težko nadomestljive škode
Sodišče prve stopnje je utemeljeno izdalo regulacijsko začasno odredbo. Odklop električne energije lastnika transformatorske postaje, ki ni elektro podjetje, lahko pomeni težko nadomestljivo škodo, saj podjetje brez elektrike ne more delati.
Sodišče prve stopnje je zavrženje tožbe, predmet katere je zgolj zahtevek za odpravo odredb toženke o odvzemu vodstvenih pooblastil in nalog z dne 14. 12. 2018 in o začasnem opravljanju drugega dela z dne 21. 12. 2018, oprlo na stališče o tožničinem pomanjkanju pravnega interesa, namesto na stališče o nedopustnem tožbenem zahtevku.
Pritožba logično uveljavlja, da sta imeli navedeni odredbi vpliv na tožničin delovnopravni status, kar pa ne zadostuje za njuno presojo v sodnem sporu. Zoper tovrstne akte delodajalca namreč delavec nima sodnega varstva.
etažna lastnina - razpolaganje s skupnim delom stavbe - delitev - dvorišče - funkcionalno zemljišče k stavbi
Etažni lastniki lahko na določenem delu zemljišča ukinejo solastninsko skupnost oziroma status skupnega dela, vendar pod pogojem, da ta del zemljišča (zaradi svoje narave in namena) ni nujno potreben za celotno nepremičnino.
V predmetni zadevi ni pravno odločilno, ali je bila parcela funkcionalno zemljišče stavbe, temveč vprašanje, ali sta prva toženka in D.P. (tedanja etažna lastnika) na tem zemljišču pravno veljavno ukinila solastnino in status skupnega dela. Sodišče prve stopnje ugotovilo, da ta del zemljišča ni sodil med t.i. nujne skupne dele, zato je odgovor na to vprašanje pozitiven. Razpolaganje s tem delom ni bilo v nasprotju z določbo četrtega odstavka 105. člena SPZ.
spor majhne vrednosti - dopusten pritožbeni razlog - vezanost na ugotovljeno dejansko stanje - pogodbeni dogovor - posojilo
Sodbo v postopku v sporu majhne vrednosti se ne sme izpodbijati zaradi zmotno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. To pomeni, da je pritožbeno sodišče vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - potrošniška kreditna pogodba - dokazovanje uveljavitve odpoklicnega upravičenja - opomin na izpolnitev obveznosti - prejemna teorija
Izvršilno sodišče mora v primeru v notarskem zapisu sklenjene potrošniške kreditne pogodbe že po uradni dolžnosti ugotavljati, ali je upnik dokazal, ne le da je dolžniku vročil pisno izjavo, da je terjatev zapadla z navedbo dneva zapadlosti, temveč tudi nastanek odpoklicnega upravičenja. Zato ne zadošča, da upnik dolžniku opomin, da obveznost izpolni v dodatnem roku, pošlje, temveč mora izkazati vročitev opomina dolžniku v skladu s prejemno teorijo.
povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - pravična odškodnina - enotna odškodnina - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - mesečna renta - prispevki za socialno varnost
Teža utrpelih poškodb, intenzivnost in trajanje tako prestanih kot bodočih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem, kakor tudi specifičnosti tožnikovega primera (njegova starost ob škodnem dogodku, življenjske aktivnosti pred škodnim dogodkom, služba, in podobno), narekujejo, da pravična odškodnina za navedeno škodo, ob pravilni uporabi materialnega prava (179. in 182. člen Obligacijskega zakonika) predstavlja 50.000,00 EUR oziroma 42,3 povprečnih mesečnih neto plač za zaposleno osebo v Republiki Sloveniji. Pravilna pa je nadaljnja toženkina graja glede plačila prispevkov od mesečne rente. Skladno z 2. členom Zakona o prispevkih za socialno varnost, toženka kot zavarovalnica, ni zavezanka za plačilo prispevkov za socialno varnost.
Sodišče prve stopnje s tem, da je upoštevalo zamudno sodbo iz postopka istega sodišča prve stopnje št. Pd 93/2015, ni ravnalo arbitrarno. V navedenem postopku je bil z zamudno sodbo tožniku kot delodajalcu naložen obračun plač in nadur toženca za čas od julija do oktobra 2014, obračun davkov in prispevkov ter plačilo neto zneskov tožencu iz tega postopka (v citiranem postopku tožnik). Navedena zamudna sodba je postala pravnomočna 5. 12. 2015 in izvršljiva 21. 12. 2015, zato je veljaven pravni temelj za plačilo oziroma za prisilno izterjavo naloženega. Tako ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 190. člena OZ glede neobstoja (ali odpada) pravnega temelja. Poleg tega tožnik ni dokazal niti drugega pogoja, namreč, da je bil toženec na njegovo škodo obogaten (da je svojo obveznost prostovoljno izpolnil ali da je bila pravnomočna zamudna sodba prisilno izvršena).
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00044720
ZKP člen 129a, 129a/2. ZIKS-1 člen 12.
predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - zavrženje predloga - nepravočasnost predloga
Takšne ugotovitve sodišča prve stopnje, ki je svojo odločitev glede teka roka za vložitev predloga za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist pravilno oprlo na drugi odstavek 129.a člena ZKP, pritožnik ne more omajati. Neutemeljeno je namreč pritožnikovo zavzemanje za razlago drugega odstavka 129.a člena ZKP v smislu določbe 12. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS-1), po kateri lahko sodišče dopusti izvršitev kazni zapora z zaporom ob koncu tedna tudi na predlog obsojenca, ki že prestaja kazen zapora. Navedeno namreč skladno z drugim odstavkom 12. člena ZIKS-1 velja zgolj za nadomestitev kazni zapora z zaporom ob koncu tedna, brez ustrezne pravne podlage pa takšne določbe ni mogoče širiti na nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist, ker bi se s tem na nedopusten način prevzemala vloga zakonodajalca. Določbe 129.a člena ZKP ter 12. in 12.a člena ZIKS-1, na katere se sklicuje pritožnik, pa ne omogočajo sklepa, da lahko obsojenec tudi po preteku petnajstdnevnega roka iz drugega odstavka 129.a člena ZKP, ko je že na prestajanju kazni, poda predlog za alternativno izvrševanje kazni zapora na način, da se mu kazen zapora nadomesti z delom v splošno korist.1 Pritožnik s tosmernimi navedbami zato ne more biti uspešen. Tudi sicer pa ni prezreti, da se obsojenec nahaja na prostosti, zato bi se tudi njegova (sicer zmotna) interpretacija citiranih določb izkazala kot neutemeljena, predlog pa kot preuranjen.
ZDR-1 člen 33, 34, 37, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. ZJU člen 93, 33, 33/1.. ZPol člen 1, 5.. KZ-1 člen 143.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev delovnih obveznosti - znaki kaznivega dejanja - zloraba osebnih podatkov
Pritožba neutemeljeno navaja, da je očitano kršitev možno šteti zgolj kot lažjo, ne kot težjo kršitev delovne obveznost. Sodna praksa je do tovrstnih kršitev, ko delavec izrabi možnost službenega vpogleda v podatke za zasebne namene, stroga. Teža te kršitve je v zlorabi podatkov, ki so sicer potrebni za izvajanje delodajalčeve dejavnosti.
Tako obrazložitev sodišča pritožba utemeljeno graja in pravilno ugotavlja, da lahko sodišče take zaključke sprejme šele po presoji dokazov po opravljenem dokaznem postopku na glavni obravnavi. Prvi odstavek 437. člena ZKP določa, da sodnik zavrže obtožni predlog, če spozna, da je podan kakšen od razlogov za ustavitev postopka, ki so določeni v 1. do 3. točki prvega odstavka 277. člena tega zakona; če pa so bila opravljena preiskovalna dejanja, pa tudi iz razloga iz 4. točke prvega odstavka omenjenega člena. Določbe tega člena se torej nanašajo na predhodni preizkus obtožnega predloga, ki ga opravi sodnik po uradni dolžnosti takoj po prejemu obtožnega predloga. Gre za materialni preizkus obtožnega akta o tem, ali je podan kakšen razlog iz 277. člena ZKP za zavrženje obtožnega akta ali za ustavitev postopka.
družinsko nasilje - začasna odredba - izselitev iz skupnega stanovanja zaradi nasilja - ogroženost otroka
Podana ogroženost otrok in varstvo njihovih koristi sama po sebi ne narekujeta izdajo predlagane začasne odredbe, ker mora za izdajo odredbe o izselitvi nasilnega člana iz skupnega stanovanja po osmi alineji prvega odstavka 162. člena DZ obstajati oz. biti za verjetno izkazano nasilje družinskega člana za katerega se zahteva izselitev iz skupnega stanovanja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - zmotna uporaba materialnega prava
Sodišče prve stopnje bi moralo ob pravilni uporabi materialnega prava presoditi, da je tožena stranka dokazala organizacijski razlog v smislu določbe 1. alineje prvega odstavka 98. člena ZDR‑1, zaradi katerega je prenehala potreba po opravljanju dela, ki ga je tožnica opravljala na podlagi pogodbe o zaposlitvi. V skladu z navedeno določbo je razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca, med drugim tudi prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi organizacijskih razlogov. Sprememba organizacije dela ni bila navidezna in ni prekrivala nekih drugih razlogov, kot je to trdila tožnica. Pogoj za zakonitost odpovedi namreč ni v tem, da delodajalec v celoti preneha opravljati določene naloge, temveč da se delo delavca dejansko preneha izvajati pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. To pa se zgodi tudi, če pride do drugačne organizacije s posledično razporeditvijo del in nalog dotedanjega delovnega mesta med druge izvajalce oziroma delavce na drugih delovnih mestih. Bistvo reorganizacije je v tem, da zaradi spremenjenega načina dela isti obseg dela opravi manjše število zaposlenih.