OZ člen 131, 135, 163. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (1998) člen 14, 15.
odškodninska odgovornost izvajalca javne službe - vdolbina na cesti - udarna jama na cestišču - sanacija ceste - protipravnost ravnanja
Ker tožena stranka - zavarovanec ni kršil določbo 14. in 15. člena Pravilnika o vrstih vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest, pri upravljanju z občinsko cesto ni ravnala protipravno. Drugotožena stranka je uspela dokazati, da cesta v delu, kjer je tožnik padel, ni bila v stanju, ki bi glede na vsebino Pogodbe, terjala zavarovančevo ukrepanje. Tako ni podana odškodninska odgovornost drugotožene stranke že po temelju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00045492
ZZZDR člen 12, 52, 56, 56/1, 56/2. ZPP člen 8, 458, 458/1. OZ člen 239, 378. URS člen 33.
izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - dalj časa trajajoča življenjska skupnost - odgovornost za dolgove - odgovornost zakoncev za najeto posojilo - nerazdelna odgovornost - posebno in skupno premoženje - posojilo - soglasje drugega zakonca - konkludentna izjava volje - skupna vlaganja - prosta dokazna ocena - spor majhne vrednosti - dopustni pritožbeni razlog - obveznosti zakoncev - dokazna ocena - prosta dokazna presoja - pravica do zasebne lastnine
ZZZDR daje podlago, da zakonec v okviru svoje avtonomnosti v času trajanja zakonske zveze napravi osebne dolgove za svoje potrebe ali skupni dolg v zvezi s skupnim premoženjem. Avtonomija zakoncev oziroma zunajzakonskih partnerjev glede upravljanja s skupnim in posebnim premoženjem je tako kljub kogentnosti določb še vedno podana v zadostni meri. Takšna ureditev je skladna s pravico do zasebne lastnine po 33. členu Ustave RS.
Kadar eden od zakoncev izvaja posle povezane z upravljanjem skupnega premoženja, mora imeti soglasje drugega zakonca, vendar je to soglasje lahko dano tudi konkludentno. Kot konkludentna privolitev se praviloma šteje tudi molk zakonca, oziroma toleriranje, če zakonec za nameravani ukrep upravljanja ve.
Morebitno negospodarno ali neustrezno ravnanje zakonca, ki je sklenil pravni posel, ali njegova prekoračitev dogovora med zakoncema, je nato predmet njunega notranjega razmerja in drugemu zakoncu ne daje možnosti, da se razbremeni nerazdelne obveznosti do upnika. Toženka bi bila tako zavezana povrniti dolg tožniku tudi v kolikor sama ne bi sodelovala pri dogovoru, pa bi takšen dogovor sklenil njen zunajzakonski partner sam.
Iz sklepa ni jasno na kaj se stroški nanašajo in zakaj so utemeljeni. Zato takšna obrazložitev ne dosega standarda obrazloženosti, ki še dopušča vsebinski preizkus sklepa.
denarna odškodnina - soprispevek - nepremoženjska škoda
Za ugotovitev tožnikovega soprispevka k nastali škodi je potrebno presoditi ali je tožnik v konkretnih okoliščinah primera ravnal tako kot se pričakuje od ustrezno usposobljenega delavca. Odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo (stanje po 15 % opeklini obraza, vratu in desne zgornje okončine, deloma povrhnje in deloma globoke dermalne stopnje).
III. kategorija invalidnosti - poslabšanje zdravstvenega stanja - dokaz z izvedencem
Sodišče prve stopnje je razčiščevalo vprašanje, ali je pri tožniku prišlo še do dodatnega poslabšanja zdravstvenega stanja, zaradi katerega naj tožnik ne bi bil več zmožen za pridobitno delo. Kot to izhaja iz podanih izvedenskih mnenj, temu ni tako. Tožnik namreč še vedno lahko opravlja dela v okviru že priznane invalidnosti.
Sodišče na podlagi drugega odstavka 278. člena ZIZ na predlog dolžnika ustavi postopek in razveljavi opravljena dejanja, če so se okoliščine, zaradi katerih je bila izdana začasna odredba, pozneje spremenile, tako da odredba ni več potrebna.
sodna taksa za pritožbo - nastanek taksne obveznosti za pritožbo - ugovor zoper plačilni nalog - preuranjenost odločitve - predlog za oprostitev plačila takse za pritožbo - pravnomočna odločitev o predlogu v zvezi s plačilom sodne takse - pravno sredstvo - rok za plačilo sodne takse - solidarno (nerazdelno) plačilo
ZST-1 ne določa, da sodišče plačilnega naloga ne sme izdati do pravnomočne odločitve o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. Izdaja plačilnega naloga po pravilnem razlogovanju prvostopenjskega sodišča zato ni vezana na predhodno pravnomočno odločitev o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. Plačilni nalog je odločitev o taksni obveznosti, predlog za taksno oprostitev pa je pravno sredstvo, s katerim želi stranka doseči odpravo obveznosti.
Taksna obveznost v obravnavanem primeru ni nastala šele v trenutku, ko je sodišče pravnomočno zavrglo predloga za taksno oprostitev. Nastala je ob vložitvi pritožb. Vložen predlog za taksno oprostitev na nastanek taksne obveznosti ne vpliva. Pa tudi če bi sodišče predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, (pravnomočno) ugodilo, to ne bi pomenilo, da taksna obveznost ni nastala že prej in da je zato podan ugovorni razlog iz prvega odstavka 34.a člena ZST-1.
utemeljenost predloga po zpnd - načelo sorazmernosti - psihično nasilje - ekonomsko nasilje - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Namen ZPND je, da v nujnem in hitrem postopku s preprečitvijo in zaustavitvijo nasilnih dejanj zagotovi varstvo žrtev družinskega nasilja. Kadar se nasilje zatrjuje ob razpadu partnerske zveze, mora sodišče ob tem iskati mejo med konfliktnimi položaji, ki naj jih ljudje kot nosilci medčloveških odnosov rešujejo sami, tudi v okviru ustreznih pravnih postopkov in položajev, kjer ne gre zgolj zato, da so posamezniki žrtve medsebojnih odnosov, temveč so žrtve nasilnih dejanj, ki zaradi svoje narave terjajo nujen in takojšen poseg države v zasebna razmerja.
krivdno povzročeni stroški kazenskega postopka - dejansko vprašanje - COVID-19 - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Eno od temeljnih pravil zakonske ureditve stroškov kazenskega postopka je, da jih mora ne glede na izid postopka povrniti tisti, ki jih je povzročil po svoji krivdi. Kdaj gre za stroške, ki jih je procesni udeleženec povzročil po svoji krivdi, je dejansko vprašanje. Kdaj so stroški zakrivljeni, je dejansko vprašanje, ki ga sodišče presoja od primera do primera. Na splošno pa velja, da stroški niso zakrivljeni, če je procesni udeleženec storil vse, kar je bil po zakonu dolžan storiti oziroma kadar so mu objektivne okoliščine, ki se jim ni bilo mogoče izogniti, preprečevale da se izogne nastanku nepotrebnih stroškov.
Sodišče druge stopnje zato meni, da so materialnopravne predpostavke v primerih ko upnik predlaga izdajo začasne odredbe, s katero želi začasno urediti sporno pravno razmerje (terjatev) tri in sicer: obstoj ali verjeten nastanek terjatve (prvi odstavek 272. člena ZIZ); ena izmed alternativno določenih predpostavk iz drugfe ali tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ; ter t.i. reverzibilnost. Glede slednje je pravna podlaga precedenčni učinek odločbe Ustavnega sodišča, sicer razlaga določbe 267. člena ZIP v skladu s 22. členom ter prvim odstavkom 23. člena Ustave, določbe 267. člena ZIP v skladu s 22. členom ter prvim odstavkom 23. člena Ustave, vendar je, glede te predpostavke, zaradi bistveno enakega položaja, potrebno tako razlagati tudi določbo 272. člena ZIZ.
Sodišče prve stopnje je namreč svoje sklepne ugotovitve in oceno, da je ravno obdolženec tisti, ki je obravnavanega dne s police pri avtomatu za E-stave vzel tam odloženo denarnico z gotovino in izkaznicami ter dokumenti oškodovanca M.G., izčrpno, prepričljivo in razumno utemeljilo na podlagi ugotovitev celotnega dokaznega postopka.
ZPP člen 120, 120/2.. URS člen 23.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda - dolžna skrbnost
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da bi se tožena stranka ob zadostni meri skrbnosti pri beleženju datumov prejema pošiljk zamudi lahko izognila, predvsem upoštevaje navedbe tožene stranke, da je bila v času prejema tožbe in poziva naj nanjo odgovori, v postopku menjave (prenove) programske opreme. Predvidljivo je, da lahko ob prenosu podatkov iz ene programske opreme na drugo pride do napak, katerim bi se tožena stranka lahko izognila z zanesljivejšim načinom spremljanja podatkov in njihovemu beleženju.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-13. SZ-1 člen 71, 71/1.
etažna lastnina - upravnik - dobava električne energije - zadržanje sredstev
Toženkina obveznost do tožnice ne temelji (le) na podlagi omenjene pogodbe, ampak na podlagi samega Stanovanjskega zakona (SZ-1). Prvi odstavek 71. člena SZ-1 namreč v primerih, kot je obravnavani, omogoča možnost neposrednega zahtevka tretje osebe za plačilo terjatve iz pogodbe z etažnimi lastniki zoper upravnika. Po navedeni zakonski določbi mora upravnik brez odlašanja izpolniti zapadle denarne obveznosti tretjim osebam iz pogodb glede upravljanja večstanovanjske stavbe, glede na prejeta plačila od vsakega posameznega etažnega lastnika.
spor majhne vrednosti - načelo kontradiktornosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - odredba predsednika VSRS o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev po 83. a členu ZS
Utemeljene so pritožbene navedbe, da je bila po obrazloženem ugovoru toženke v izvršbi dopolnitev tožbe s strani tožnice vročena toženki v morebitni odgovor v roku 8 dni na dan 6. 11. 2020; da bi se navedeni rok sicer iztekel 14. 11. 2020, a se zaradi dejstva, da je šlo za soboto (ki je poleg nedelje dela prost dan), takrat ni iztekel; in da se zaradi omenjene odredbe, ker gre za nenujno zadevo, rok ni iztekel niti v ponedeljek 16. 11. 2020, ampak šele 1. 2. 2021, ko je bila omenjena odredba preklicana. Zaključek sodišča prve stopnje, da toženka ni odgovorila na dopolnitev tožbe, in posledična izdaja sodbe dne 27. 11. 2020 iz razloga neprerekanih dejstev (ter tudi dokazov) sta glede na povedano zmotna in, kot pravilno ugotavlja pritožnica, pomenita absolutno bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (kršitev načela kontradiktornosti), saj toženki z nezakonitim postopanjem ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.
Če javnega prevoza ni na razpolago (kar velja v tožnikovem primeru, ko uveljavlja za določene dele poti kilometrino, pri čemer gre za razdaljo 13,6 kilometra, torej za več kot eno uro pešpoti oziroma več kot eno uro dnevne časovne izgube), to pomeni, da je na podlagi drugega odstavka 5. člena Aneksa upravičen do stroškov le v višini kilometrine, kot mu jih je toženka izplačevala.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost izkazane terjatve - obstoj izvenzakonske skupnosti - skupno prebivališče
Tožeča stranka zatrjuje, da sta toženca v izvenzakonski skupnosti in da je premoženje, ki je napisano na toženko, skupno premoženje ter želi to ugotovitev zaradi izvršbe na to premoženje. Pri tem ponudi le dokaz izpiske iz evidence o prebivališču, ki ne potrdi navedb, da je sporno stanovanje kupljeno v času, ko sta toženca imela skupno prebivališče. Drugih dokazov ne ponudi, zato je predlagana začasna odredba pravilno zavrnjena.
spor majhne vrednosti - dopusten pritožbeni razlog - vezanost na ugotovljeno dejansko stanje - pogodbeni dogovor - posojilo
Sodbo v postopku v sporu majhne vrednosti se ne sme izpodbijati zaradi zmotno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. To pomeni, da je pritožbeno sodišče vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - potrošniška kreditna pogodba - dokazovanje uveljavitve odpoklicnega upravičenja - opomin na izpolnitev obveznosti - prejemna teorija
Izvršilno sodišče mora v primeru v notarskem zapisu sklenjene potrošniške kreditne pogodbe že po uradni dolžnosti ugotavljati, ali je upnik dokazal, ne le da je dolžniku vročil pisno izjavo, da je terjatev zapadla z navedbo dneva zapadlosti, temveč tudi nastanek odpoklicnega upravičenja. Zato ne zadošča, da upnik dolžniku opomin, da obveznost izpolni v dodatnem roku, pošlje, temveč mora izkazati vročitev opomina dolžniku v skladu s prejemno teorijo.