Elementarna nesreča 15. 8. 2016, ki je po pritožnikovih navedbah onemogočala zaključiti študij, ne izpolnjuje definicije višje sile opredeljene v 3. členu ZŠtip-1. Sodišče je pravilno in življenjsko logično pojasnilo, da mora biti podana neposredna povezava med izjemnim dogodkom in nezmožnostjo izpolnitve. Ob izkazanosti enkratnosti dogodka, v posledici katerega je nastala premoženjska škoda, ne moremo slediti zaključku tožeče stranke, da mu je sporni dogodek preprečeval izpolniti študijsko obveznost. Seveda je navajana okoliščina tožeči stranki otežila redni zaključek izobraževanja, pa vendar, kot je pravilno izpostavilo sodišče, bi lahko tožeča stranka letnik ponavljala, ne pa se zaposlila. Nenazadnje je tožeča stranka toženi stranki obljubila, da bo študij skušala končati, pa se je premislila in se raje zaposlila.
OZ člen 131, 135, 163. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (1998) člen 14, 15.
odškodninska odgovornost izvajalca javne službe - vdolbina na cesti - udarna jama na cestišču - sanacija ceste - protipravnost ravnanja
Ker tožena stranka - zavarovanec ni kršil določbo 14. in 15. člena Pravilnika o vrstih vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest, pri upravljanju z občinsko cesto ni ravnala protipravno. Drugotožena stranka je uspela dokazati, da cesta v delu, kjer je tožnik padel, ni bila v stanju, ki bi glede na vsebino Pogodbe, terjala zavarovančevo ukrepanje. Tako ni podana odškodninska odgovornost drugotožene stranke že po temelju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00044607
ZIZ člen 9, 15, 53, 53/2, 57, 58, 58/1, 58/3, 273, 273/1-3. ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 365, 365-3. ZNP člen 37. ZVEtL-1 člen 3.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - začasna odredba v nepravdnem postopku - prepoved posegov - prepoved gradnje - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - odgovor na ugovor zoper sklep o začasni odredbi - vročitev ugovora dolžnika v odgovor upniku - kontradiktoren postopek - kršitev pravice do izjave v postopku - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavarovanje terjatve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena - zavarovalna začasna odredba - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - namen začasne odredbe - vsebina začasne odredbe - sodno varstvo - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Ugovorni postopek je vedno nujno kontradiktoren, kršitev določbe o vročanju ugovora v odgovor pa zato pomeni absolutno bistveno kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pravice predlagateljev, da odgovorijo na ugovorne navedbe, ni mogoče nadomeščati z možnostjo, da bi tak odgovor dali v pritožbi.
Za razliko od zavarovalnih začasnih odredb, katerih namen je zavarovati kasnejšo uveljavitev terjatve, o kateri teče spor, je namen regulacijskih začasnih odredb začasna ureditev spornega pravnega razmerja. To sicer ne pomeni, da ni treba, da sta vsebina začasne odredbe in terjatev povezani, a ne v smislu zavarovanja uveljavitve terjatve, temveč gre za presojo, ali predlagana začasna ureditev spornega razmerja še ostaja v mejah zahtevka oziroma konkretne terjatve.
Sodišče druge stopnje zato meni, da so materialnopravne predpostavke v primerih ko upnik predlaga izdajo začasne odredbe, s katero želi začasno urediti sporno pravno razmerje (terjatev) tri in sicer: obstoj ali verjeten nastanek terjatve (prvi odstavek 272. člena ZIZ); ena izmed alternativno določenih predpostavk iz drugfe ali tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ; ter t.i. reverzibilnost. Glede slednje je pravna podlaga precedenčni učinek odločbe Ustavnega sodišča, sicer razlaga določbe 267. člena ZIP v skladu s 22. členom ter prvim odstavkom 23. člena Ustave, določbe 267. člena ZIP v skladu s 22. členom ter prvim odstavkom 23. člena Ustave, vendar je, glede te predpostavke, zaradi bistveno enakega položaja, potrebno tako razlagati tudi določbo 272. člena ZIZ.
vknjižba solastninske pravice - skupno premoženje razvezanih zakoncev - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - skupna lastnina zakoncev - delitev skupnega premoženja zakoncev po razvezi zakonske zveze - določitev deleža na skupnem premoženju - načelo dispozitivnosti
V sodbi je je ugotovljeno, da je obravnavana nepremičnina skupno premoženje pravdnih strank in da znaša delež tožnice na tem premoženju 9/25, delež toženca pa 16/25. Gre za ugotovitev skupnega premoženja nekdanjih zakoncev in njunega deleža na njem, ki pa še ne pomeni delitve skupnega premoženja. Gre za skupno lastnino, ki se še ni transformirala s solastnino.
spor majhne vrednosti - dopusten pritožbeni razlog - vezanost na ugotovljeno dejansko stanje - pogodbeni dogovor - posojilo
Sodbo v postopku v sporu majhne vrednosti se ne sme izpodbijati zaradi zmotno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. To pomeni, da je pritožbeno sodišče vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - potrošniška kreditna pogodba - dokazovanje uveljavitve odpoklicnega upravičenja - opomin na izpolnitev obveznosti - prejemna teorija
Izvršilno sodišče mora v primeru v notarskem zapisu sklenjene potrošniške kreditne pogodbe že po uradni dolžnosti ugotavljati, ali je upnik dokazal, ne le da je dolžniku vročil pisno izjavo, da je terjatev zapadla z navedbo dneva zapadlosti, temveč tudi nastanek odpoklicnega upravičenja. Zato ne zadošča, da upnik dolžniku opomin, da obveznost izpolni v dodatnem roku, pošlje, temveč mora izkazati vročitev opomina dolžniku v skladu s prejemno teorijo.
sodna taksa za pritožbo - nastanek taksne obveznosti za pritožbo - ugovor zoper plačilni nalog - preuranjenost odločitve - predlog za oprostitev plačila takse za pritožbo - pravnomočna odločitev o predlogu v zvezi s plačilom sodne takse - pravno sredstvo - rok za plačilo sodne takse - solidarno (nerazdelno) plačilo
ZST-1 ne določa, da sodišče plačilnega naloga ne sme izdati do pravnomočne odločitve o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. Izdaja plačilnega naloga po pravilnem razlogovanju prvostopenjskega sodišča zato ni vezana na predhodno pravnomočno odločitev o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. Plačilni nalog je odločitev o taksni obveznosti, predlog za taksno oprostitev pa je pravno sredstvo, s katerim želi stranka doseči odpravo obveznosti.
Taksna obveznost v obravnavanem primeru ni nastala šele v trenutku, ko je sodišče pravnomočno zavrglo predloga za taksno oprostitev. Nastala je ob vložitvi pritožb. Vložen predlog za taksno oprostitev na nastanek taksne obveznosti ne vpliva. Pa tudi če bi sodišče predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, (pravnomočno) ugodilo, to ne bi pomenilo, da taksna obveznost ni nastala že prej in da je zato podan ugovorni razlog iz prvega odstavka 34.a člena ZST-1.
spor majhne vrednosti - načelo kontradiktornosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - odredba predsednika VSRS o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev po 83. a členu ZS
Utemeljene so pritožbene navedbe, da je bila po obrazloženem ugovoru toženke v izvršbi dopolnitev tožbe s strani tožnice vročena toženki v morebitni odgovor v roku 8 dni na dan 6. 11. 2020; da bi se navedeni rok sicer iztekel 14. 11. 2020, a se zaradi dejstva, da je šlo za soboto (ki je poleg nedelje dela prost dan), takrat ni iztekel; in da se zaradi omenjene odredbe, ker gre za nenujno zadevo, rok ni iztekel niti v ponedeljek 16. 11. 2020, ampak šele 1. 2. 2021, ko je bila omenjena odredba preklicana. Zaključek sodišča prve stopnje, da toženka ni odgovorila na dopolnitev tožbe, in posledična izdaja sodbe dne 27. 11. 2020 iz razloga neprerekanih dejstev (ter tudi dokazov) sta glede na povedano zmotna in, kot pravilno ugotavlja pritožnica, pomenita absolutno bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (kršitev načela kontradiktornosti), saj toženki z nezakonitim postopanjem ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.
podaljšanje pripora med preiskavo - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost
Sodišče druge stopnje tudi samo ugotavlja, da je oškodovanka res določene očitke zoper obdolženca pred preiskovalnim sodnikom omilila, vendar bo preizkus verodostojnosti njenih izpovedb še predmet nadaljnjega postopka.
utemeljenost predloga po zpnd - načelo sorazmernosti - psihično nasilje - ekonomsko nasilje - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Namen ZPND je, da v nujnem in hitrem postopku s preprečitvijo in zaustavitvijo nasilnih dejanj zagotovi varstvo žrtev družinskega nasilja. Kadar se nasilje zatrjuje ob razpadu partnerske zveze, mora sodišče ob tem iskati mejo med konfliktnimi položaji, ki naj jih ljudje kot nosilci medčloveških odnosov rešujejo sami, tudi v okviru ustreznih pravnih postopkov in položajev, kjer ne gre zgolj zato, da so posamezniki žrtve medsebojnih odnosov, temveč so žrtve nasilnih dejanj, ki zaradi svoje narave terjajo nujen in takojšen poseg države v zasebna razmerja.
Dokazno breme za dejstvo, da ni vozil, je na lastniku vozila. Ob taki porazdelitvi dokaznega bremena načelo materialne resnice nima enakega pomena kot sicer, prav tako pa ima tudi razpravno načelo prednost pred preiskovalnim.
etažna lastnina - razpolaganje s skupnim delom stavbe - delitev - dvorišče - funkcionalno zemljišče k stavbi
Etažni lastniki lahko na določenem delu zemljišča ukinejo solastninsko skupnost oziroma status skupnega dela, vendar pod pogojem, da ta del zemljišča (zaradi svoje narave in namena) ni nujno potreben za celotno nepremičnino.
V predmetni zadevi ni pravno odločilno, ali je bila parcela funkcionalno zemljišče stavbe, temveč vprašanje, ali sta prva toženka in D.P. (tedanja etažna lastnika) na tem zemljišču pravno veljavno ukinila solastnino in status skupnega dela. Sodišče prve stopnje ugotovilo, da ta del zemljišča ni sodil med t.i. nujne skupne dele, zato je odgovor na to vprašanje pozitiven. Razpolaganje s tem delom ni bilo v nasprotju z določbo četrtega odstavka 105. člena SPZ.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-13. SZ-1 člen 71, 71/1.
etažna lastnina - upravnik - dobava električne energije - zadržanje sredstev
Toženkina obveznost do tožnice ne temelji (le) na podlagi omenjene pogodbe, ampak na podlagi samega Stanovanjskega zakona (SZ-1). Prvi odstavek 71. člena SZ-1 namreč v primerih, kot je obravnavani, omogoča možnost neposrednega zahtevka tretje osebe za plačilo terjatve iz pogodbe z etažnimi lastniki zoper upravnika. Po navedeni zakonski določbi mora upravnik brez odlašanja izpolniti zapadle denarne obveznosti tretjim osebam iz pogodb glede upravljanja večstanovanjske stavbe, glede na prejeta plačila od vsakega posameznega etažnega lastnika.
ZPP člen 14. OZ člen 131, 131/1, 299, 347, 353, 353/1, 378. KZ-1 člen 90, 90/1, 90/1-3, 228, 228/2.
vezanost civilnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - kaznivo dejanje poslovne goljufije - protipravno ravnanje - opomin na izpolnitev - ugovor zastaranja - zastaranje občasnih dajatev - zastaranje kazenskega pregona
Pravdno sodišče je v primeru identičnega stanja v skladu s 14. členom ZPP vezano na ugotovitev obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Vezanost pravdnega sodišča na sodbo kazenskega sodišča pri identičnem dejanskem stanju pomeni vezanost na ugotovitev tistih dejstev, od katerih je bila v kazenskem postopku odvisna odločitev, da obstaja kaznivo dejanje in kazenska odgovornost, kar pomeni, da sodba pravdnega sodišča glede obstoja civilnopravne odgovornosti ne sme vsebovati ugotovitev, ki so v nasprotju z ugotovitvami, ki so tvorile podlago za izdajo obsodilne sodbe v kazenskem postopku. Pravdno sodišče teh dejstev, ki ob enem tvorijo podlago o obstoju civilne odgovornosti, ne sme ugotoviti drugače oziroma ne sme ugotoviti toliko drugače, da bi s tem prišlo v nasprotje z odločitvijo kazenskega sodišča.
Tako obrazložitev sodišča pritožba utemeljeno graja in pravilno ugotavlja, da lahko sodišče take zaključke sprejme šele po presoji dokazov po opravljenem dokaznem postopku na glavni obravnavi. Prvi odstavek 437. člena ZKP določa, da sodnik zavrže obtožni predlog, če spozna, da je podan kakšen od razlogov za ustavitev postopka, ki so določeni v 1. do 3. točki prvega odstavka 277. člena tega zakona; če pa so bila opravljena preiskovalna dejanja, pa tudi iz razloga iz 4. točke prvega odstavka omenjenega člena. Določbe tega člena se torej nanašajo na predhodni preizkus obtožnega predloga, ki ga opravi sodnik po uradni dolžnosti takoj po prejemu obtožnega predloga. Gre za materialni preizkus obtožnega akta o tem, ali je podan kakšen razlog iz 277. člena ZKP za zavrženje obtožnega akta ali za ustavitev postopka.