začetek postopka osebnega stečaja - trditveno in dokazno breme - insolventnost dolžnika - neobstoječa terjatev
Upnik je izpolnil trditveno in dokazno breme, da ima na temelju Pogodbe do pritožnika terjatev in da le-ta kot porok zamuja z njenim plačilom več kot dva meseca. To so pravno pomembna dejstva, ki jih je upnik uspešno zatrjeval in z listinskimi dokazi tudi izkazal. S tem se je procesno breme zatrjevanja in dokazovanja o nasprotnem prevalilo na pritožnika. Upnik je uspel terjatev, ki je bila zaradi dolžnikovega prerekanja hkrati pogoj insolventnosti, dokazati do stopnje prepričanja.
SPZ člen 33, 33/2.. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-3.
motenje posesti - ureditvena začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjeten obstoj terjatve - možnost vzpostavitve prejšnjega stanja
Sodišče prve stopnje je predlog glede na zatrjevane dejanske okoliščine pravilno obravnavalo kot institut ureditvene začasne odredbe. V skladu z zahtevanimi materialnopravnimi predpostavkami za izdajo ureditvene začasne odredbe je pravilno presojalo verjeten obstoj terjatve ter verjeten obstoj ene izmed alternativno določenih predpostavk iz 2. ali 3. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ.
ZPP člen 154, 158, 158/1, 188, 188/3.. ZDSS-1 člen 68.
stroški postopka - umik tožbe
V predmetni zadevi tožba ni umaknjena, ker bi toženec izpolnil zahtevek, zato je posledično zakonito izrečeno, da tožnik nosi sam svoje stroške postopka. Ker do vsebinske razsoje spora o pravicah iz invalidskega zavarovanja ni prišlo in je tožba umaknjena zaradi izpolnitve pogojev za starostno upokojitev, ni pogojev za drugačno stroškovno odločitev od izpodbijane.
izvršitev izrečene kazni zapora v obsegu neopravljenega dela - kršitev obveznosti iz dela v splošno korist - delo v splošno korist - izmikanje - objektivne okoliščine
Izrek sklepa ni v nasprotju z izrekom sodbe, prav tako razlogi sklepa ne nasprotujejo njegovemu izreku in sodišče prve stopnje ni prekoračilo pravic, ki jih ima po zakonu. V skladu z enajstim odstavkom 86. člena KZ-1 je utemeljeno odločilo, da se obsojencu izrečena kazen zapora izvrši, ker dela v splošno korist ni opravil, dela pa mu niso preprečevale objektivne okoliščine, temveč se je takšnemu načinu izvršitve zaporne kazni izmikal. Okoliščina, da lahko obsojenec opravi delo v splošno korist v roku dveh let od izvršljivosti sodbe, ne pomeni, da se pozivom Probacijske enote lahko izmika in da lahko sam odloči, kdaj bo delo opravil ter da odločitev sodišča prve stopnje ni pravilna zato, ker dve leti od izvršljivosti sodbe še nista potekli.
V primerih, ko pritožbena obrazložitev ni v zvezi s predmetom odločitve, jo sodišče druge stopnje ne more/sme preizkusiti. Tedaj bi namreč preizkusilo nekaj, o čemer ni bilo odločeno in s tem očitno prekoračilo pooblastilo iz prvega odstavka 383. člena ZKP, ki je izrecno omejeno na sodbo ter na naštete kršitve določb kazenskega postopka ali kršitve kazenskega zakona, če so te v obdolženčevo škodo.
Ker je iz nespornih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jih tožnik ne izpodbija razvidno, da revizije ni vložil po odvetniku, prav tako ni zatrjeval oziroma predložil dokazila, da bi imel opravljen pravniški državni izpit, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 91. člena ZPP predlog za dopustitev revizije tožeče stranke utemeljeno zavrglo.
Sodišče druge stopnje ne soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje iz 7. točke obrazložitve, da je obravnavana situacija podobna tisti, ko predlagatelj predlog umakne nemudoma po tem, ko je zahtevek izpolnjen.
ZST-1 člen 34a, 34a/7, 35, 35/1. ZS člen 83a. ZPP člen 105a. Odredba o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije (2021) točka 2. Odredba o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije (2020) točka 2.
tek rokov - procesni rok - epidemija - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - nujna zadeva - sodne takse - plačilo sodne takse - oprostitev, odlog in obročno plačilo sodnih taks - prošnja za obročno plačilo - zavrženje predloga
Pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje prezrlo relevantne določbe odredbe. Ta je začela veljati 16. 11. 2020 in v njej je navedeno, da procesni roki v nenujnih zadevah – mednje se uvršča tudi predmetna zadeva – in v zadevah, ki se v skladu s tretjim odstavkom te točke ne štejejo za nujne, ne tečejo. Procesni roki v teh primerih začnejo teči prvi naslednji dan po javno objavljenem preklicu predsednika Vrhovnega sodišča RS.
Ker ni medicinske dokumentacije, ki bi objektivizirano izkazovala tožničino popolno nezmožnost za delo ob moževi smrti, ali da bi to postala v enem letu od njegove smrti, niti na dan smrti zavarovanca ni izpolnila predpisane starosti, je sodišče pravilno presodilo, da sta izpodbijana zavrnilna upravna akta pravilna in zakonita.
zasebna tožba - rok za vložitev - zavrženje zasebne tožbe
Sodišče druge stopnje pritrjuje argumentaciji prvega sodišča, ki temelji na povsem jasni določbi tretjega odstavka 53. člena ZKP po kateri se v primeru, če je oškodovanec podal kazensko ovadbo ali predlog za pregon, med postopkom pa se ugotovi, da gre za kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja na zasebno tožbo, šteje ovadba oziroma predlog za pravočasno zasebno tožbo, če je podana v roku, ki je predpisan za zasebno tožbo.
III. kategorija invalidnosti - nadomestilo za invalidnost - status zavarovanca - tuj pokojninski sistem
Osebe, ki so invalidsko upokojene, glede na določbe ZPIZ-2 v Republiki Sloveniji nimajo statusa zavarovanca iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja temveč imajo status upokojenca. V tem primeru tudi če je tožnik v Republiki Avstriji vključen v sistem obveznega zavarovanja kot upokojenec na podlagi 8. člena avstrijskega Zakona o splošnem socialnem zavarovanju, kot to v pritožbi navaja tožnik, to nikakor ne pomeni, da je navedeni status izenačen s statusom zavarovanca upoštevaje določbe ZPIZ-2 v Republiki Sloveniji. Sodišče prve stopnje je tako pravilno štelo, da tožnik v Republiki Sloveniji ni vključen v obvezno zavarovanje. V tem primeru pa se je bil dolžan v roku 30 dni po priznanju pravic iz naslova invalidskega zavarovanja, prijaviti pri Zavodu RS za zaposlovanje.
Ker se tožnik v roku 30 dni po priznanju pravic iz naslova invalidnosti ni prijavil pri Zavodu RS za zaposlovanje, je sodišče prve stopnje tožnikov tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.
odvzem poslovne sposobnosti - delni odvzem poslovne sposobnosti - procesna sposobnost - pravdna sposobnost - zasebni tožilec - vložitev zasebne tožbe - skrbnik - naknadna odobritev
Ker je namen odvzema poslovne sposobnosti za nastopanje v sodnih postopkih v tem, da se procesno nesposobni stranki v celoti onemogoči samostojno opravljanje procesnih dejanj, so procesna dejanja, ki jih opravi procesno nesposobna oseba sama, neobstoječa oziroma nična ter kot takšna nimajo pravnega učinka. Zato naknadna skrbnikova odobritev strankinega dejanja že pojmovno ni mogoča in z njo nično procesno dejanje ne more konvalidirati.
OZ člen 10, 131, 131/1, 171, 171/1. Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in o obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti (2014) člen 13.
osvetljen objekt - protipravno ravnanje - stopnišče - opustitev dolžnega ravnanja - krivdno načelo - teorija o ratio legis vzročnosti - dolžnostno ravnanje - deljena odgovornost - soprispevek k nastanku škode - vmesna sodba
Ker je zavarovanec toženke opustil dolžno ravnanje (prižig luči, ki osvetljuje stopnišče) je ravnal protipravno. Z navedeno opustitvijo je namreč za goste lokala ustvaril nevarno situacijo, ker so gostje iz zgornjega, od svetlobe prihajajoče iz gostilne še zadostno osvetljenega dela stopnišča, prišli v spodnji neosvetljen (temačen) del stopnišča, po katerem je bila hoja zaradi slabe vidljivosti otežena in nevarna. Tožnica je k škodnemu dogodku (padcu po stopnišču) prispevala s tem, da sama ni prižgala luči stopnišča z zgornjim stikalom, zlasti pa s tem, da je po prihodu v temačen spodnji del stopnišča kar nadaljevala s hojo navzdol po stopnišču še v bolj temačen del in pri tem celo iskala stikalo za luči, namesto, da bi se vrnila po stopnišču navzgor ter prosila zaposlene v gostilni, da prižgejo luč na stopnišče in s tem omogočijo varno uporabo stopnišča.
zahteva za sodno varstvo - pritožba prekrškovnega organa - nedovoljen pritožbeni razlog - dejansko stanje - izpodbijanje odločitve o sankcijah
Pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki je glede na zgoraj povzeto določbo tretjega odstavka 66. člena ZP-1 nedovoljen pritožbeni razlog. V zvezi s sklicevanjem na pritožbeni razlog po 4. točki prvega odstavka 154. člena ZP-1, pa pritožbeno sodišče poudarja glede na dejstvo, da je pritožba prekrškovnega organa dopustna le v primeru, če je sodišče spremenilo izpodbijani plačilni nalog oziroma odločbo o prekršku tako, da je ustavilo postopek, pritožbenega razloga odločitve o sankcijah niti ni mogoče dejansko uveljavljati, saj s tako odločitvijo sankcije sploh niso izrečene.
zahteva za sodno varstvo - stroški postopka - pritožba prekrškovnega organa - dovoljenost pritožbe - kilometrina
Prekrškovni organ, ki je izdal odločbo v hitrem postopku o prekršku, lahko vloži pritožbo zoper odločbo sodišča v dveh primerih: 1. če je sodišče odpravilo odločbo prekrškovnega organa in 2. če je sodišče spremenilo odločbo prekrškovnega organa in ustavilo postopek o prekršku. Vendar pa so pritožbeni razlogi pri tem omejeni, saj se pritožba lahko vloži le iz pritožbenih razlogov po 1., 2. in 4. točki 154. člena Zakona o prekrških (ZP-1), razen glede stroškov postopka. Ker je torej pritožba zoper odločitev o stroških postopka zakonsko izrecno izključena, je kot taka nedovoljena.
ZDZdr člen 39, 53, 61. URS člen 19, 19/1, 19/2, 35, 51, 51/3.
pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - psihiatrično zdravljenje - prisilni ukrep - duševno zdravje - pravica do osebne svobode - pravica do osebnega dostojanstva - pravica do prostovoljnega zdravljenja - duševna bolezen - shizofrenija - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih
Namen prisilnega pridržanja in zdravljenja v psihiatrični bolnišnici je v odvrnitvi nevarnosti, ki jo bolnik zaradi bolezni lahko povzroči bodisi drugim, bodisi sebi, pa tudi v tem, da se odpravijo razlogi, zaradi katerih je pridržanje odrejeno.
priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - pogoji za priznanje veljavnosti in izvršljivosti - dejansko stanje prekrška - vezanost na pravnomočno odločbo
V postopku priznanja in izvršitve odločbe, s katero je storilcu v drugi državi članici EU izrečena denarna kazen v kazenskem ali prekrškovnem postopku, domače sodišče v skladu s prvim odstavkom 190. člena Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah med državami članicami EU (ZSKZDČEU-1) o priznanju odloča na podlagi odločbe, s katero je bila izrečena denarna sankcija, ki jo je treba izvršiti, ter obrazca iz priloge 10 tega zakona, ki ga je izpolnil in potrdil pristojni organ države izdaje.
Pri tem je vezano na načelo vzajemnega priznavanja (3. člen ZSKZDČEU-1).
Neresnične so trditve pritožnika, da v času poskušanja prve vročitve za glavno obravnavo ni bival na naslovu P., ker naj bi v tistem času bila hiša uničena od požara, kajti postopek vročitve, ki izhaja iz poročila pooblaščenega vročevalca pokaže nasprotno, to je, da je pritožnik na naslovu P. bival, saj je bil tam s strani pooblaščenega vročevalca opažen že 14. 10. 2019 (poročilo na l. št. 398), naslednji dan, to je 15. 10. 2019 pa je bila vročitev sodnega pisanja tudi opravljena.