ZIZ člen 7, 34, 55, 82, 82/1, 83. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 38, 74.
ugovor dolžnika zoper novo izvršilno sredstvo - izvršba z rubežem premičnin - zaslišanje dolžnika - kraj rubeža - razlogi za ugovor - naknadna objektivna kumulacija izvršilnih sredstev
Zakon upniku ne nalaga obveznosti, da predlog za novo sredstvo izvršbe utemelji ali izkaže njegovo upravičenost. Edini pogoj za naknadno objektivno kumulacijo sredstev in predmetov izvršbe je, da izvršilni postopek še ni končan.
Upnik je tisti, ki v predlogu za izvršbo odreja predmete in sredstva izvršbe in v njegovi izključni dispoziciji je, ali bo že v predlogu za izvršbo predlagal izvršbo na eno ali več sredstev, ali bo novo sredstvo izvršbe predlagal šele tekom postopka poleg ali namesto že dovoljenih sredstev. Sodišče pri tem upnikovemu predlogu glede predlaganih sredstev in predmetov izvršbe zgolj sledi.
postopek poenostavljene prisilne poravnave - prekinitev postopka zaradi odločanja o predlogu za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave
Če dolžnik v roku za izjavo o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka ne zahteva odložitve odločanja o tem predlogu, uvedba ali začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave ne predstavljata ovire za odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka.
Konkretno izvršitveno dejanje tega storilcu očitanega prekrška je neravnanje posameznika, ki na zahtevo davčnega organa, davčnemu organu v postavljenem roku v pozivu ne da podatkov ali dokumentacije, s katero razpolaga, ki jo je davčni organ od fizične osebe zahteval v skladu z 41. členom ZDavP-2.
začasna odredba - stiki med starši in otroki - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - izvrševanje stikov z otrokom - sum spolne zlorabe - dokaz s sodnim izvedencem - izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - ogroženost otroka - korist mladoletnega otroka - psihološka presoja verodostojnosti izpovedb
Nasprotni udeleženki tudi s pritožbo ni uspelo zasejati dvoma v pravilnost podanega mnenja, da bi bilo zato treba zahtevati mnenje drugih izvedencev. Pritožbena kritika o metodološki neustreznosti izdelanega mnenja je posplošena. Iz mnenja, kot tudi iz razlogov prvostopenjskega sklepa izhaja, na podlagi česa sta izvedenki tvorili zaključke, ki sta jih naredili. Izvedenki sta mnenje dopolnili, odgovorili sta na vsa vprašanja ter svoje zaključke obsežno argumentirali, prav tako sta bili dodatno zaslišani.
ZPP člen 155, 163, 163/4. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39, 39/4. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/4, 11, 11/3.
stroški postopka - potrebni stroški - dokazni predlog - poziv sodišča - odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje po izdaji in pravnomočnosti sodbe z dne 11. 2. 2020, s katero je tožbenemu zahtevku tožnika ugodilo in tožencu naložilo, da mora tožniku vrniti prenosni računalnik ASUS ... ter mu povrniti njegove pravdne stroške, pravilno odločilo v skladu s 4. odstavkom 163. člena ZPP le še o višini stroškov, saj je bilo o podlagi za takšno odločitev, kot je to pravilno pojasnilo tudi sodišče prve stopnje v točkah 1. in 2. obrazložitve izpodbijanega sklepa, že pravnomočno odločeno (razsojeno) s sodbo, ki je bila v tej zadevi izdana dne 11. 2. 2020, pravnomočna pa je postala s sodbo Višjega sodišča v Celju opr. št. Cp 192/2020 z dne 17. 9. 20201.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - STVARNO PRAVO
VSL00044599
ZPP člen 8, 154, 154/1, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 365, 365-2. SPZ člen 25, 35. Odvetniška tarifa (2015) člen 7, 7/3. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 21, 39, 39-1, 39-2.
motenje posesti - zavrnitev tožbenega zahtevka - hoja in vožnja po tuji nepremičnini - delovni stroj - soposest - varstvo med več posestniki - samovoljna sprememba načina izvrševanja posesti - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - nestrinjanje z dokazno oceno - izpovedbe prič - dodatek za zastopanje več strank
V predmetni motenjski pravdi je bil tožbeni zahtevek zavrnjen, ker je bilo ugotovljeno, da sta bili pravdni stranki soposestnici spornega dela nepremičnine in da z očitanima motilnima dejanjema dosedanji način izvrševanja (so)posesti ni bil samovoljno spremenjen oziroma oviran. Tožnica z uveljavljanjem bistvenih kršitev določb postopka izraža svoje nestrinjanje z dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki pa je celovita in prepričljiva.
Sodišče prve stopnje je obrazloženo (in utemeljeno) zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje pravdnih strank oziroma za zaslišanje toženke kot nepotreben, zato pritožbeni očitki, da je s tem storilo bistveno kršitev določb ZPP, niso utemeljeni.
OZ-UPB1 člen 131, 131/2, 149, 150. ZPP člen 164, 315.
vmesna sodba - policijska intervencija - poškodba policista pri delu - delo s povečano nevarnostjo - odgovornost delodajalca
Delo tožnika in ostalih prisotnih policistov je v konkretnem primeru zaradi specifičnih okoliščin postalo nevarno. Prisotno je bilo večje tveganje, kot je to običajno pri intervencijah, kar pomeni, da je tožnik opravljal delo s povečano nevarnostjo.
načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - sodba kot podlaga za vknjižbo pravice - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - ugotovitev velikosti deležev na skupnem premoženju - delitev stvari
Ugotovitev deležev na skupnem premoženju še ne pomeni delitve konkretne stvari.
Pri odgovoru na vprašanje, ali opis v zadostni meri konkretizira zakonski znak preslepitve je potrebno izhajati iz celotnega opisa kaznivega dejanja oziroma vseh obdolženčevih ravnanj, kot se mu očitajo v tenorju obtožbe. Bistvo očitka obdolžencu je, da je kaznivo dejanje poslovne goljufije izvršil z dvema izvršitvenima načinoma, in sicer pri sklenitvi posla s prikrivanjem, da obveznosti ne bodo izpolnjene (ko je kljub zadostnim sredstvam zamolčal, da računov ne bo plačal) in ob izvajanju posla s prikazovanjem, da bo obveznosti izpolnil, s tem ko je bil s strani družbe M. d.o.o. tri mesece po njegovi izdaji plačan le en račun in s tem pri oškodovancu utrjena zmota, da bodo plačani tudi drugi računi. Pri tem ni zanemarljivo, da iz opisa kaznivega dejanja izhaja, da je bil ta prvi račun plačan dne 11. 4. 2014, kar je po izdaji računa št. 140665 z dne 31. 3. 2014 in pred izdajo ostalih računov, ki so navedeni v tenorju obtožbe, s čimer je po oceni pritožbenega sodišča v zadostni meri konkretizirano, da je s takim ravnanjem oškodovano družbo prepričal, da bo poravnal vse nadaljnje račune, zaradi česar je ta nadaljevala z izpolnjevanjem svojih obveznosti v skladu z poslovnim dogovorom. Pri tem tudi ne gre prezreti, da iz opisa tudi izhaja, da kljub večkratnemu opominjanju zapadlih obveznosti ni poravnal, temveč je to zgolj obljubljal. Glede na tak opis njegovih ravnanj zato v obravnavanem primeru ni mogoč zaključek, da gre za vsebinsko izpraznjen opis dejanja, pri katerem bi izostala konkretizacija preslepitvenih ravnanj. Pri prikrivanju, da obveznosti kljub zadostnim sredstvom ne bodo izpolnjene, gre za pasivno obliko preslepitve in se po naravi stvari tak očitek ne more manifestirati navzven, vendar pa je v obravnavanem primeru pasivna oblika preslepitve dopolnjena še z aktivnim ravnanjem in drugimi spremljajočimi dejanskimi okoliščinami (obljube o plačilu), ki njegovemu ravnanju jasno in nedvoumno dajejo obeležje preslepitve in je tako mogoče sklepati na obdolženčev namen, da (vseh) obveznosti ne bo poravnal. Tako je zakonski znak preslepitve dovolj določno konkretiziran in zato ni mogoče pritrditi razlogom sodišča prve stopnje, da gre zgolj za enostavno civilnopravno neizpolnitev obveznosti.
Glede na ugotovljeno komunikacijo med organi, časovno distanco med opravljenim inšpekcijskim nadzorom ter pričetkom policijskih aktivnosti in neizkazanost morebitnega usmerjanja davčnega organa s strani organov odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, pritožbeno sodišče zavrača navedbe pritožnikov, da je davčni organ vodil prikrito preiskavo zoper obtoženca zaradi predmetnega kaznivega dejanja. Takšnega pritožbenega stališča ne podpira niti vsebina davčnega delovanja, ki je predstavljala le izvrševanje pooblastil po davčni zakonodaji v okviru davčnega postopka.
kaznivo dejanje goljufije - oprostilna sodba - dejanje ni dokazano - kupoprodajna pogodba za nakup stanovanja - razumen dvom
Odločilna dejstva, izpostavljena v razveljavitvenem sklepu višjega sodišča z dne 24. 4. 2019, je sodišče prve stopnje ugotovilo in razjasnilo v celoti in popolno, kolikor je bilo to mogoče, izvedene dokaze in zagovora obdolžencev je pravilno ocenilo, na tej podlagi pa zanesljivo in razumno zaključilo, da ni dokazano, da sta obdolženca storila dejanje na način, kot se jima očita v obtožbi in da je glede tega podan vsaj razumen dvom. Utemeljeno je zato v dvomu odločilo v korist obdolžencev in ju oprostilo obtožbe.
Pritožba ima prav, da je potrebno v skladu z določbo drugega odstavka 21. člena Zakona o odvetniški tarifi - ZOdvT in 2b točko tarifne številke 18 OT, po kateri vrednost storitve v sporu o osebnih in stvarnih služnostih znaša 300 točk, v zvezi z 2. točko 29. člena ZST, po kateri je vrednost zahtevka (spora) za odmero takse v sporih o stvarnih služnostih določena fiksno v višini 1.500,00 EUR in je ta po določbi četrtega odstavka tarifne številke 1 ZST določena v fiksni višini 800 točk, odvetniške storitve v sporu iz stvarnih služnosti odmeriti po 2b točki tarifne številke 18 OT, ne pa po 1. točki tarifne številke 18 OT, kot je to zmotno storilo prvostopno sodišče.
zasebna tožba - rok za vložitev - zavrženje zasebne tožbe
Sodišče druge stopnje pritrjuje argumentaciji prvega sodišča, ki temelji na povsem jasni določbi tretjega odstavka 53. člena ZKP po kateri se v primeru, če je oškodovanec podal kazensko ovadbo ali predlog za pregon, med postopkom pa se ugotovi, da gre za kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja na zasebno tožbo, šteje ovadba oziroma predlog za pravočasno zasebno tožbo, če je podana v roku, ki je predpisan za zasebno tožbo.
zemljiškoknjižni postopek - vpis poočitve - dovoljene pritožbene novote - predložitev listin v pritožbi
Predlagateljica je bila šele z izpodbijanim sklepom seznanjena, katere listine bi morala priložiti sovjemu predlogu. Te listine je priložila pritožbi, torej pravočasno.
kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis dejanja - predrzna vožnja v cestnem prometu - predrzna ali brezobzirna vožnja - vožnja brez ustreznega vozniškega dovoljenja - prepoved vožnje motornega vozila - stranska kazen - denarna kazen - višina dnevnega zneska - prekršek - kršitev pravila o prednosti
Po 3. točki prvega odstavka 324. člena KZ-1 je predrzna vožnja glede stopnje ogrožanja zavarovane dobrine ekvivalent tako brezobzirni vožnji, kot tudi vožnji motornega vozila, ki ga voznik nima pravice voziti. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je obdolženec, ki je obravnavano vožnjo z osebnim avtomobilom opravil kljub temu, da je vedel, da nima vozniškega dovoljenja in torej nima pravice voziti osebnega avtomobila, kršil pa je tudi pravila o prednosti pri vključevanju z neprednostne na prednostno cesto in nato trčil v oškodovančevo vozilo, s čimer je povzročil neposredno nevarnost za življenje in telo najmanj dveh oseb, uresničil vse znake kaznivega dejanja nevarne vožnje po 3. točki prvega odstavka 324. člena KZ-1.
Ravnanje, ko obdolženec ob zavedanju, da nima veljavnega vozniškega dovoljenja ter da se nahaja na neprednostni cesti, vozila ni ustavil pri stop znaku, kaže na njegovo resno in zavestno ignoriranje prometnih predpisov.
ZŠtip-1 člen 2, 6, 87, 87/1, 92, 92-2, 97, 97-7, 99, 99/5.. ZŠtip-1B člen 99, 99/5.. ZS člen 3.. OZ člen 240.. URS člen 57.. ZUPJS člen 42, 43.
vračilo štipendije - višja sila
Pritožbeno sodišče je v istovrstni zadevi, kot je obravnavana, že zavzelo stališče, da je v 5. odstavku 99. člena ZŠtip-1 šlo za pravno praznino, in jo zapolnilo z ustreznimi razlagalnimi argumenti. Poleg teleološke razlagalne metode je uporabilo analogijo legis in argument a simili ad simile - sklepanje od podobnega na podobno, ko sta si neposredno normativno urejeni in neurejeni primer v bistvenih lastnostih podobna. Ker ZŠtip-1 ni urejal oprostitve odgovornosti, če je do zamude v izpolnitvi obveznosti prišlo iz razlogov, ki jih štipendist ni mogel preprečiti, odpraviti niti se jim izogniti, je v skladu s 3. členom ZS uporabilo 240. člen OZ. Upoštevalo je, da je v 3. členu ZŠtip-1 višja sila definirana kot vsak nepredvidljiv izjemen dogodek ali okoliščina zunaj nadzora dodeljevalca štipendij ali štipendista, ki enemu ali drugemu preprečuje izpolnitev obveznosti, ker dogodka ali okoliščine ni bilo mogoče pričakovati, predvideti ali nanj računati ali se mu izogniti ali ga odvrniti. To mora logično veljati tudi glede nemožnosti pravočasnega pridobivanja merodajnih podatkov za magistrsko raziskovalno nalogo zaradi potekajoče reorganizacije in združevanja koncerna v obdobju priprave magistrske naloge. Razlog zagotovo sodi v okoliščino iz 3. člena ZŠtip-1, ki ga štipendist ne more odvrniti.
Ker je iz nespornih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jih tožnik ne izpodbija razvidno, da revizije ni vložil po odvetniku, prav tako ni zatrjeval oziroma predložil dokazila, da bi imel opravljen pravniški državni izpit, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 91. člena ZPP predlog za dopustitev revizije tožeče stranke utemeljeno zavrglo.
zahteva za sodno varstvo - pritožba prekrškovnega organa - nedovoljen pritožbeni razlog - dejansko stanje - izpodbijanje odločitve o sankcijah
Pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki je glede na zgoraj povzeto določbo tretjega odstavka 66. člena ZP-1 nedovoljen pritožbeni razlog. V zvezi s sklicevanjem na pritožbeni razlog po 4. točki prvega odstavka 154. člena ZP-1, pa pritožbeno sodišče poudarja glede na dejstvo, da je pritožba prekrškovnega organa dopustna le v primeru, če je sodišče spremenilo izpodbijani plačilni nalog oziroma odločbo o prekršku tako, da je ustavilo postopek, pritožbenega razloga odločitve o sankcijah niti ni mogoče dejansko uveljavljati, saj s tako odločitvijo sankcije sploh niso izrečene.