ZNP-1 člen 59, 59/1, 59/2. DZ člen 265, 265/1, 265/3.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - postopek za postavitev pod skrbništvo in postopek za postavitev skrbnika - demenca - začasni skrbnik - Center za socialno delo (CSD)
Sodišče je pravilno ocenilo, da so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 265. člena DZ za postavitev začasnega skrbnika nasprotni udeleženki, saj je treba zavarovati njene pravice in koristi, ki jih sama ni zmožna.
dodatni sklep o dedovanju - kasneje najdeno premoženje - dedna izjava - odpoved dediščini - nepreklicnost dedne izjave
Sklep o dedovanju rešuje vprašanje, kdo je dedič za vse zapustnikovo premoženje, ne glede na to, ali se je v zapuščinskem postopku zanj vedelo ali ne, ali se ga je obravnavalo v celoti ali ne, in ne glede na to, ali je v celoti opisano v sklepu o dedovanju ali ne. Zaradi tega sodišče, če se pojavi novo premoženje, tudi ne opravi nove zapuščinske obravnave, ampak samo z novim sklepom razdeli to premoženje na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju (221. člen ZD).
Odpoved dediščini je izjava volje, ki jo poda dedič po zapustnikovi smrti o tem, da noče biti dedič. Dedič izjavo lahko poda najkasneje do konca postopka na prvi stopnji, torej do izdaje sklepa o dedovanju (133. člen ZD). Dedič se lahko odpove dedovanju le v svojem imenu ali pa tudi v imenu svojih potomcev in zaradi jasnosti mora sodišče dediča, ki podaja takšno izjavo, na to posebej opozoriti (5. odstavek 208. člena ZD). Odpoved v korist določenega dediča pa ne šteje za odpoved dediščini, temveč za izjavo o odstopu svojega dednega deleža (2. odstavek 136. člena ZD). Vrhovno sodišče Republike Slovenije je sprejelo načelno pravno mnenje (VSS 2-3/70, stran 8 in ZSO, 15.4.1970, stran 227), da se odpoved dediščini v korist določenega dediča šteje za izjavo o odstopu deleža na znanem zapuščinskem premoženju, ne pa tudi o odstopu deleža na pozneje najdenem premoženju. Določilo 221. člen ZD ureja dedovanje pozneje najdenega premoženja in jo je potrebno razlagati upoštevajoč citirano načelno pravno mnenje. To pomeni, da mora sodišče ob izdaji novega sklepa o razdelitvi pozneje najdenega premoženja najprej oceniti, ali je bila dana dedna izjava po vsebini odpoved dediščini - v tem primeru razdeli novo najdeno premoženje na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju, ali pa gre za izjavo o sprejemu dediščine in odstopu dednega deleža sodediču. V tem primeru sodišče odstopa glede novo najdenega premoženja ne more upoštevati, zato mora kot dediča po zapustniku upoštevati tudi dediča, ki je podal takšno izjavo o sprejemu dediščine in odstopu dednega deleža sodediču.
Tožnica je v tožbi glede odškodnine navedla tako: Na podlagi tretjega odstavka 111. člena ZDR-1 je delavec, ki poda delodajalcu izredno odpoved, upravičen do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka. V skladu z 30. členom pogodbe o zaposlitvi je odpovedni rok v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi 60 dni. Zato je toženka dolžna tožnici plačati odškodnino v višini dveh bruto plač, kar predstavlja 1.860,60 EUR bruto.
Sodišče prve stopnje je očitno menilo, da za utemeljenost zahtevka manjkajo navedbe o tem, ali je tožnica pred podajo odpovedi izpolnila procesne zahteve iz drugega odstavka 111. člena ZDR-1. Čeprav je šlo, kot izhaja iz pritožbenih navedb, za očitno odpravljivo nesklepčnost, sodišče tožnice napačno ni pozvalo na odpravo nesklepčnosti.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - ugovorni razlog - ugotavljanje ničnosti notarskega zapisa v izvršilnem postopku - oderuške obresti - ugovor nepoštenih pogodbenih pogojev
V izvršilnem postopku kot ugovorni razlog ni mogoče uveljavljati ničnosti, saj je namen izvršilnega postopka zgolj še realizacija terjatve, ugotovljene v kvalificirani listini, izdani v predhodnem postopku, in je zato ugotavljanje njene utemeljenosti v nasprotju z naravo izvršilnega postopka. Tudi v primerih, ko nedvomno v izvršilnih postopkih nastopa potrošnik ter ta uveljavlja nepoštene pogodbene pogoje, le-tega ta ne more uveljavljati v okviru ugovora zoper sklep o izvršbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00044911
OZ člen 131. ZPSV člen 3. ZDoh-2 člen 27, 27/1, 27/1-5.
odškodninska odgovornost odvetnika - neobstoj protipravnega ravnanja - davki in prispevki - zavezanec za plačilo
V sodni poravnavi je izrecno zapisano, da gre za plačilo odškodninskega zahtevka za nepremoženjsko škodo. Odločitev tožnice, da je plačala davke in prispevke, ni temeljila na strokovni odločitvi druge toženke, saj je bil zapis v sodni poravnavi glede na zgoraj ugotovljeno pravilen (šlo je za neobdavčljivo nepremoženjsko škodo) ne glede na to, da ni v celoti sledil zapisu sodne poravnave, saj tudi v primeru, če bi bil dodan zapis iz 3. člena izvensodne poravnave, da vse davke in stroške ali prispevke v zvezi z omenjenim plačilom plača A. A., razen v primeru, če je take davke, stroške in prispevke po zakonu dolžna plačati B. d.o.o., tožnici ne bi bilo treba plačati teh davkov, saj kot rečeno ni zakonske podlage za njihovo plačilo.
odpust obveznosti - ugovor upravitelja proti odpustu obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - zavrnitev ugovora
Enako kot sodišče prve stopnje pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bilo dolžnikovo zadolževanje na meji lahkomiselnosti, vendar pa bi v primeru, da se ne bi pripetilo zmanjšanje plače zaradi reorganizacije dela in bolezni ter dodatnih stroškov zaradi stikov z otrokom, lahko svoje obveznosti poravnal. Ni pa mogoče dolžniku očitati nepoštenosti ali nevestnosti glede na to, da se je trudil, delal nadure, da skrbi za otroka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - SODSTVO - STEČAJNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00044727
ZVPSBNO člen 19, 19/1, 20. URS člen 31, 158. ZFPPIPP člen 122, 122/4, 123, 123/2. ZPP člen 165, 165/3, 365, 365-3.
odškodnina zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - procesna predpostavka za vložitev tožbe - predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora - predlog za poravnavo - zavrženje tožbe - zakonski rok za uveljavitev pravice - začetek teka roka za vložitev predloga - sklep o končanju stečajnega postopka - pravnomočnost sodne odločbe - vročitev pravnomočne odločbe - javna objava sklepa na portalu AJPES - seznanitev z odločbo - pravna varnost - načelo enakosti - pravočasno vložen predlog - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - postopek zaradi insolventnosti - vročanje v glavnem postopku zaradi insolventnosti - dolgotrajnost postopka - pravično zadoščenje
Zakonski rok za uveljavljanje pravic, katerih procesni pogoj pravnomočnosti mora biti izpolnjen, ne more začeti teči pred vročitvijo pravnomočne odločbe stranki oziroma preden se stranka ne seznani s pravnomočnostjo odločbe.
Nastop pravnomočnosti sklepa o končanju postopka je le ena od procesnih predpostavk za vložitev zahtevka po 19. členu ZVPSBNO, vendar pa hkrati ne predstavlja tudi začetka teka devetmesečnega roka po prvem odstavku 19. člena ZVPSBNO.
ZDZdr člen 39, 53, 61. URS člen 19, 19/1, 19/2, 35, 51, 51/3.
pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - psihiatrično zdravljenje - prisilni ukrep - duševno zdravje - pravica do osebne svobode - pravica do osebnega dostojanstva - pravica do prostovoljnega zdravljenja - duševna bolezen - shizofrenija - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih
Namen prisilnega pridržanja in zdravljenja v psihiatrični bolnišnici je v odvrnitvi nevarnosti, ki jo bolnik zaradi bolezni lahko povzroči bodisi drugim, bodisi sebi, pa tudi v tem, da se odpravijo razlogi, zaradi katerih je pridržanje odrejeno.
Kot obteževalnih okoliščin pa ni moč upoštevati vloženih obtožnic zoper obdolženca in ne večjega števila preiskav zoper obdolženca zaradi istovrstnih kaznivih dejanj, saj bi sodišče s tem kršilo načelo nedolžnosti iz 3. člena ZKP, ki v prvem odstavku določa, da kdor je obdolžen kaznivega dejanja, velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo. Povedano drugače, odprti kazenski postopki zoper obdolženca ne morejo biti obteževalna okoliščina pri izreku kazni.
Glede na ugotovljeno komunikacijo med organi, časovno distanco med opravljenim inšpekcijskim nadzorom ter pričetkom policijskih aktivnosti in neizkazanost morebitnega usmerjanja davčnega organa s strani organov odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, pritožbeno sodišče zavrača navedbe pritožnikov, da je davčni organ vodil prikrito preiskavo zoper obtoženca zaradi predmetnega kaznivega dejanja. Takšnega pritožbenega stališča ne podpira niti vsebina davčnega delovanja, ki je predstavljala le izvrševanje pooblastil po davčni zakonodaji v okviru davčnega postopka.
zahteva za sodno varstvo - stroški postopka - pritožba prekrškovnega organa - dovoljenost pritožbe - kilometrina
Prekrškovni organ, ki je izdal odločbo v hitrem postopku o prekršku, lahko vloži pritožbo zoper odločbo sodišča v dveh primerih: 1. če je sodišče odpravilo odločbo prekrškovnega organa in 2. če je sodišče spremenilo odločbo prekrškovnega organa in ustavilo postopek o prekršku. Vendar pa so pritožbeni razlogi pri tem omejeni, saj se pritožba lahko vloži le iz pritožbenih razlogov po 1., 2. in 4. točki 154. člena Zakona o prekrških (ZP-1), razen glede stroškov postopka. Ker je torej pritožba zoper odločitev o stroških postopka zakonsko izrecno izključena, je kot taka nedovoljena.
predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - sposobnost za delo
Poleg obsojenčeve pripravljenosti opravljanja del v splošno korist, sama izvedba del predpostavlja minimalno sposobnost, ki jo je obsojenec v danem primeru ob katerem koli ponujenem delu zanikal. Ker je število ponujenih del v splošnem odvisno od števila izvajalcev, ki imajo podpisane sporazume o sodelovanju s posamezno probacijsko enoto, je jasno, da je vsebina, pestrost in nenazadnje prilagodljivost del vsakokratnemu obsojencu odvisna od vrste del, ki bi jih naj ta pri izvajalcu opravljal. Drugače je pri neposredni izvršitvi izrečene kazni zapora, ki je neizogibna, zaradi česar je tudi skrb za obsojenčevo zdravstveno stanje po Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1) obvezna ter v polnem obsegu zagotovljena.
kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis dejanja - predrzna vožnja v cestnem prometu - predrzna ali brezobzirna vožnja - vožnja brez ustreznega vozniškega dovoljenja - prepoved vožnje motornega vozila - stranska kazen - denarna kazen - višina dnevnega zneska - prekršek - kršitev pravila o prednosti
Po 3. točki prvega odstavka 324. člena KZ-1 je predrzna vožnja glede stopnje ogrožanja zavarovane dobrine ekvivalent tako brezobzirni vožnji, kot tudi vožnji motornega vozila, ki ga voznik nima pravice voziti. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je obdolženec, ki je obravnavano vožnjo z osebnim avtomobilom opravil kljub temu, da je vedel, da nima vozniškega dovoljenja in torej nima pravice voziti osebnega avtomobila, kršil pa je tudi pravila o prednosti pri vključevanju z neprednostne na prednostno cesto in nato trčil v oškodovančevo vozilo, s čimer je povzročil neposredno nevarnost za življenje in telo najmanj dveh oseb, uresničil vse znake kaznivega dejanja nevarne vožnje po 3. točki prvega odstavka 324. člena KZ-1.
Ravnanje, ko obdolženec ob zavedanju, da nima veljavnega vozniškega dovoljenja ter da se nahaja na neprednostni cesti, vozila ni ustavil pri stop znaku, kaže na njegovo resno in zavestno ignoriranje prometnih predpisov.
ZŠtip-1 člen 2, 6, 87, 87/1, 92, 92-2, 97, 97-7, 99, 99/5.. ZŠtip-1B člen 99, 99/5.. ZS člen 3.. OZ člen 240.. URS člen 57.. ZUPJS člen 42, 43.
vračilo štipendije - višja sila
Pritožbeno sodišče je v istovrstni zadevi, kot je obravnavana, že zavzelo stališče, da je v 5. odstavku 99. člena ZŠtip-1 šlo za pravno praznino, in jo zapolnilo z ustreznimi razlagalnimi argumenti. Poleg teleološke razlagalne metode je uporabilo analogijo legis in argument a simili ad simile - sklepanje od podobnega na podobno, ko sta si neposredno normativno urejeni in neurejeni primer v bistvenih lastnostih podobna. Ker ZŠtip-1 ni urejal oprostitve odgovornosti, če je do zamude v izpolnitvi obveznosti prišlo iz razlogov, ki jih štipendist ni mogel preprečiti, odpraviti niti se jim izogniti, je v skladu s 3. členom ZS uporabilo 240. člen OZ. Upoštevalo je, da je v 3. členu ZŠtip-1 višja sila definirana kot vsak nepredvidljiv izjemen dogodek ali okoliščina zunaj nadzora dodeljevalca štipendij ali štipendista, ki enemu ali drugemu preprečuje izpolnitev obveznosti, ker dogodka ali okoliščine ni bilo mogoče pričakovati, predvideti ali nanj računati ali se mu izogniti ali ga odvrniti. To mora logično veljati tudi glede nemožnosti pravočasnega pridobivanja merodajnih podatkov za magistrsko raziskovalno nalogo zaradi potekajoče reorganizacije in združevanja koncerna v obdobju priprave magistrske naloge. Razlog zagotovo sodi v okoliščino iz 3. člena ZŠtip-1, ki ga štipendist ne more odvrniti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00044203
ZKP člen 445. KZ-1 člen 211, 211/1.
goljufija - naročniška pogodba za mobilni telefon - seja pritožbenega senata - skrajšani kazenski postopek - pravica do obrambe - zagovor obdolženca
Pritožbeno sodišče obdolženca ni obvestilo o pritožbeni seji svojega senata. 445. člen ZKP določa, da kadar odloča sodišče druge stopnje o pritožbi zoper sodbo, ki jo je izdalo sodišče prve stopnje po skrajšanem postopku, obvesti stranki o seji svojega senata samo, če predsednik senata ali senat spoznata, da bi bila navzočnost strank koristna za razjasnitev stvari. Ker predsednik senata in senat tega nista spoznala, pritožbeno sodišče stranki o seji ni obvestilo.
Sodišče druge stopnje ne soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje iz 7. točke obrazložitve, da je obravnavana situacija podobna tisti, ko predlagatelj predlog umakne nemudoma po tem, ko je zahtevek izpolnjen.
ZDZdr člen 74, 74/1, 75, 75/1, 77, 77/1, 78, 78/1.
pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - obstoj duševne motnje - trajanje ukrepa
Eden od pogojev za izrek ukrepa sprejema na varovani oddelek socialno varstvenega zavoda je obstoj duševne motnje pri zadržani osebi. Pri tem pa sam vzrok njenega nastanka oziroma poslabšanja ni pravno odločilno dejstvo,
Namen izrečenega ukrepa sprejema na varovani oddelek socialno varstvenega zavoda je odvrniti ugotovljeno ogrožanje zaradi vzrokov iz 1. odstavka 74. člena ZDZdr, zato je tudi samo trajanje izrečenega ukrepa po ZDZdr odvisno od njegove potrebnosti. Drugače povedano, ukrep je potreben toliko časa, dokler obstaja ogrožanje, ki je posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovanja svojega ravnanja. Ker zgolj oprava diagnostičnih nevroloških in ginekoloških pregledov ter izvedba potrebnih operativnih ali kakšnih drugih medicinskih posegov pri zadržani osebi, četudi bi bilo ugotovljeno, da tovrstna bolezenska stanja predstavljajo vzrok poslabšanja ugotovljene duševne motnje, same po sebi še ne omogočajo sklepanja, da potreba po izrečenem ukrepu ne obstaja več, saj se mora učinek tovrstnega zdravljenja in medicinskih posegov odražati tudi v duševnem stanju zadržane osebe, pritožnica neutemeljeno izpodbija tudi čas trajanja namestitve nasprotne udeleženke na varovani oddelek socialno varstvenega zavoda in se neutemeljeno zavzema zgolj za maksimalno dvomesečni čas trajanja tega ukrepa s sklicevanjem na lastno laično časovno prognozo trajanja diagnostičnega nevrološkega postopka in predvidene ginekološke operacije.
OZ-UPB1 člen 131, 131/2, 149, 150. ZPP člen 164, 315.
vmesna sodba - policijska intervencija - poškodba policista pri delu - delo s povečano nevarnostjo - odgovornost delodajalca
Delo tožnika in ostalih prisotnih policistov je v konkretnem primeru zaradi specifičnih okoliščin postalo nevarno. Prisotno je bilo večje tveganje, kot je to običajno pri intervencijah, kar pomeni, da je tožnik opravljal delo s povečano nevarnostjo.
načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - sodba kot podlaga za vknjižbo pravice - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - ugotovitev velikosti deležev na skupnem premoženju - delitev stvari
Ugotovitev deležev na skupnem premoženju še ne pomeni delitve konkretne stvari.