CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00044911
OZ člen 131. ZPSV člen 3. ZDoh-2 člen 27, 27/1, 27/1-5.
odškodninska odgovornost odvetnika - neobstoj protipravnega ravnanja - davki in prispevki - zavezanec za plačilo
V sodni poravnavi je izrecno zapisano, da gre za plačilo odškodninskega zahtevka za nepremoženjsko škodo. Odločitev tožnice, da je plačala davke in prispevke, ni temeljila na strokovni odločitvi druge toženke, saj je bil zapis v sodni poravnavi glede na zgoraj ugotovljeno pravilen (šlo je za neobdavčljivo nepremoženjsko škodo) ne glede na to, da ni v celoti sledil zapisu sodne poravnave, saj tudi v primeru, če bi bil dodan zapis iz 3. člena izvensodne poravnave, da vse davke in stroške ali prispevke v zvezi z omenjenim plačilom plača A. A., razen v primeru, če je take davke, stroške in prispevke po zakonu dolžna plačati B. d.o.o., tožnici ne bi bilo treba plačati teh davkov, saj kot rečeno ni zakonske podlage za njihovo plačilo.
ZIZ člen 7, 34, 55, 82, 82/1, 83. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 38, 74.
ugovor dolžnika zoper novo izvršilno sredstvo - izvršba z rubežem premičnin - zaslišanje dolžnika - kraj rubeža - razlogi za ugovor - naknadna objektivna kumulacija izvršilnih sredstev
Zakon upniku ne nalaga obveznosti, da predlog za novo sredstvo izvršbe utemelji ali izkaže njegovo upravičenost. Edini pogoj za naknadno objektivno kumulacijo sredstev in predmetov izvršbe je, da izvršilni postopek še ni končan.
Upnik je tisti, ki v predlogu za izvršbo odreja predmete in sredstva izvršbe in v njegovi izključni dispoziciji je, ali bo že v predlogu za izvršbo predlagal izvršbo na eno ali več sredstev, ali bo novo sredstvo izvršbe predlagal šele tekom postopka poleg ali namesto že dovoljenih sredstev. Sodišče pri tem upnikovemu predlogu glede predlaganih sredstev in predmetov izvršbe zgolj sledi.
izvršba na podlagi verodostojne listine - dogovor o krajevni pristojnosti sodišča - sodišče splošne pristojnosti - določna označba listine
Upnik je v predlogu za izvršbo označil, da je v primeru dolžnikovega ugovora dogovorjena krajevna pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani, prav tako pa je določno označil tudi listino o sporazumu o krajevni pristojnosti, zato je za odločanje v nadaljnjem pravdnem postopku pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
umik predloga za izvršbo - izvršba na premičnine - zarubljena sredstva - razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj
Iz spisa je razvidno, da je sodišče prve stopnje že ustavilo izvršbo na premičnine, zato je potrebno vlogo novega upnika obravnavati kot zahtevo, da sodišče odloči o vračilu zarubljenih stvari glede na že ustavljeno izvršbo na premičnine.
Kot pravilno opozarja tožnik v odgovoru na tožbo, zamudne sodbe ni dopustno izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 338. člena ZPP). Bistvo pritožbe pa je ravno v nestrinjanju z dejstvi, na katera je sodišče oprlo odločitev. Takšne pritožbene navedbe niso upoštevne. Toženec, ki ni vložil odgovora na tožbo, je z nasprotovanjem dejanski podlagi zahtevka in s podajo dokaznih predlogov šele v pritožbi zoper zamudno sodbo prepozen.
Ni utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, ker ni uporabilo določb OZ o neupravičeni obogatitvi. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, gre za neupravičeno obogatitev takrat, kadar je nekdo obogaten brez pravnega temelja. V konkretnem primeru pa je pravni temelj za plačilo kupnine obstajal, saj je bila kupnina plačana na podlagi prodajne pogodbe. Sodna praksa je že večkrat zavzela stališče, da gre v primeru manjše površine nepremičnine, kot je navedena v pogodbi, za izpolnitev s stvarno napako.
obrazložen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - zanikanje obstoja terjatve - negativna dejstva
Dolžnik je v ugovoru zatrjeval, da upniku ne dolguje vtoževanega zneska, da predlagana izvršba ni upravičena, ni utemeljena oziroma izkazana, da podrejeno postavlja ugovor neobstoja terjatve v vtoževani višini oziroma nenastanka terjatve v zatrjevani višini, da mu verodostojne listine po vsebini niso poznane oziroma so sporne, ker mu jih upnik ni posredoval v izjasnitev, potrditev ali preveritev, da se ne more natančneje opredeliti do temelja terjatve, še manj višine terjatve. S temi trditvami je zanikal terjatev upnika, zatrjeval je negativna dejstva, ki jih ne more dokazati, zato je dokazno breme terjatve prešlo nazaj na upnika3. To lahko stori samo v rednem pravdnem postopku.
III. kategorija invalidnosti - nadomestilo za invalidnost - status zavarovanca - tuj pokojninski sistem
Osebe, ki so invalidsko upokojene, glede na določbe ZPIZ-2 v Republiki Sloveniji nimajo statusa zavarovanca iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja temveč imajo status upokojenca. V tem primeru tudi če je tožnik v Republiki Avstriji vključen v sistem obveznega zavarovanja kot upokojenec na podlagi 8. člena avstrijskega Zakona o splošnem socialnem zavarovanju, kot to v pritožbi navaja tožnik, to nikakor ne pomeni, da je navedeni status izenačen s statusom zavarovanca upoštevaje določbe ZPIZ-2 v Republiki Sloveniji. Sodišče prve stopnje je tako pravilno štelo, da tožnik v Republiki Sloveniji ni vključen v obvezno zavarovanje. V tem primeru pa se je bil dolžan v roku 30 dni po priznanju pravic iz naslova invalidskega zavarovanja, prijaviti pri Zavodu RS za zaposlovanje.
Ker se tožnik v roku 30 dni po priznanju pravic iz naslova invalidnosti ni prijavil pri Zavodu RS za zaposlovanje, je sodišče prve stopnje tožnikov tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.
zahteva za sodno varstvo - pritožba zoper sodbo - nedovoljena pritožba - odločba Ustavnega sodišča
V času izdaje izpodbijanega sklepa je bila odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju storilčeve pritožbe sicer pravilna in zakonita. Vendar pa je po izdaji izpodbijanega sklepa v Uradnem listu RS, št. 5/2021 z dne 14. 1. 2021 bila objavljena odločba Ustavnega sodišča RS, št. Up-991/17-31, U-I-304/20-9 z dne 17. 12. 2020, s katero je Ustavno sodišče RS odločilo, da se do odprave ugotovljene protiustavnosti ne uporablja besedilo iz drugega odstavka 66. člena ZP-1, ki se glasi: ″če je bila izrečena višja globa od najnižje predpisane za prekršek ali če je bila izrečena globa, ki je predpisana v večkratniku ali v odstotku (četrti in peti odstavek 17. člena), ali če sta bila izrečena odvzem predmetov ali odvzem premoženjske koristi v vrednosti, ki presega 400,00 EUR.″
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00044203
ZKP člen 445. KZ-1 člen 211, 211/1.
goljufija - naročniška pogodba za mobilni telefon - seja pritožbenega senata - skrajšani kazenski postopek - pravica do obrambe - zagovor obdolženca
Pritožbeno sodišče obdolženca ni obvestilo o pritožbeni seji svojega senata. 445. člen ZKP določa, da kadar odloča sodišče druge stopnje o pritožbi zoper sodbo, ki jo je izdalo sodišče prve stopnje po skrajšanem postopku, obvesti stranki o seji svojega senata samo, če predsednik senata ali senat spoznata, da bi bila navzočnost strank koristna za razjasnitev stvari. Ker predsednik senata in senat tega nista spoznala, pritožbeno sodišče stranki o seji ni obvestilo.
predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - sposobnost za delo
Poleg obsojenčeve pripravljenosti opravljanja del v splošno korist, sama izvedba del predpostavlja minimalno sposobnost, ki jo je obsojenec v danem primeru ob katerem koli ponujenem delu zanikal. Ker je število ponujenih del v splošnem odvisno od števila izvajalcev, ki imajo podpisane sporazume o sodelovanju s posamezno probacijsko enoto, je jasno, da je vsebina, pestrost in nenazadnje prilagodljivost del vsakokratnemu obsojencu odvisna od vrste del, ki bi jih naj ta pri izvajalcu opravljal. Drugače je pri neposredni izvršitvi izrečene kazni zapora, ki je neizogibna, zaradi česar je tudi skrb za obsojenčevo zdravstveno stanje po Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1) obvezna ter v polnem obsegu zagotovljena.
priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - pogoji za priznanje veljavnosti in izvršljivosti - dejansko stanje prekrška - vezanost na pravnomočno odločbo
V postopku priznanja in izvršitve odločbe, s katero je storilcu v drugi državi članici EU izrečena denarna kazen v kazenskem ali prekrškovnem postopku, domače sodišče v skladu s prvim odstavkom 190. člena Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah med državami članicami EU (ZSKZDČEU-1) o priznanju odloča na podlagi odločbe, s katero je bila izrečena denarna sankcija, ki jo je treba izvršiti, ter obrazca iz priloge 10 tega zakona, ki ga je izpolnil in potrdil pristojni organ države izdaje.
Pri tem je vezano na načelo vzajemnega priznavanja (3. člen ZSKZDČEU-1).
Neresnične so trditve pritožnika, da v času poskušanja prve vročitve za glavno obravnavo ni bival na naslovu P., ker naj bi v tistem času bila hiša uničena od požara, kajti postopek vročitve, ki izhaja iz poročila pooblaščenega vročevalca pokaže nasprotno, to je, da je pritožnik na naslovu P. bival, saj je bil tam s strani pooblaščenega vročevalca opažen že 14. 10. 2019 (poročilo na l. št. 398), naslednji dan, to je 15. 10. 2019 pa je bila vročitev sodnega pisanja tudi opravljena.
kaznivo dejanje goljufije - oprostilna sodba - dejanje ni dokazano - kupoprodajna pogodba za nakup stanovanja - razumen dvom
Odločilna dejstva, izpostavljena v razveljavitvenem sklepu višjega sodišča z dne 24. 4. 2019, je sodišče prve stopnje ugotovilo in razjasnilo v celoti in popolno, kolikor je bilo to mogoče, izvedene dokaze in zagovora obdolžencev je pravilno ocenilo, na tej podlagi pa zanesljivo in razumno zaključilo, da ni dokazano, da sta obdolženca storila dejanje na način, kot se jima očita v obtožbi in da je glede tega podan vsaj razumen dvom. Utemeljeno je zato v dvomu odločilo v korist obdolžencev in ju oprostilo obtožbe.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - dovoljenost predloga za odložitev - potek preizkusnega obdobja
Če od dneva poteka preizkusne dobe določene z zadnjim sklepom o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja še nista minili dve leti, je sodišče prve stopnje storilčev predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja dolžno zavreči.
ZPIZ-2 člen 7, 7-30, 29, 131, 161, 161/1, 161/1-12.. ZPKri člen 3, 6, 6/1, 6/2, 6/3, 7, 7-23.. URS člen 2, 30.
delna pokojnina - pokojninska doba - pokojninska doba brez dokupa - poprava krivic
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša s stališčem, ki ga je zavzelo sodišče prve stopnje, da pokojninska doba po ZPKri glede namena, ki ga zakon zasleduje, v celoti ustreza opredelitvi pojma pokojninske dobe brez dokupa po ZPIZ-2. Pri pokojninski dobi, priznani na podlagi ZPKri gre za obdobje, ki je po tem socialnem predpisu priznano kot obdobje obvezne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Gre za pokojninsko dobo brez dokupa, saj doba priznana po ZPKri ni doba, ki bi bila dokupljena oziroma ne gre za obdobje, ki bi se štelo v zavarovalno dobo ob pogoju plačila prispevkov. Ne gre niti za obdobja iz 131. člena ZPIZ-2, niti za posebno dobo po ZPIZ-2.
Drži trditev pritožbe, da se obt. T. V. za kaznivo dejanje, opisano pod točko 2) izreka izpodbijane sodbe na podlagi drugega v zvezi s prvim odstavkom člena 217 KZ-1 očita storitev kaznivega dejanja prikrivanja iz malomarnosti, ne pa z direktnim naklepom, kar je inkriminacija po prvem odstavku člena 217 KZ-1, zato je sodišče prve stopnje (točka 5 izpodbijane sodbe) pri tehtanju vseh okoliščin storitve tega kaznivega dejanja napačno štelo, da je obt. T. V. vsa kazniva dejanja, ki se mu očitajo z izpodbijano sodbo storil z direktnim naklepom, kot najvišjo obliko krivde.
Pri odgovoru na vprašanje, ali opis v zadostni meri konkretizira zakonski znak preslepitve je potrebno izhajati iz celotnega opisa kaznivega dejanja oziroma vseh obdolženčevih ravnanj, kot se mu očitajo v tenorju obtožbe. Bistvo očitka obdolžencu je, da je kaznivo dejanje poslovne goljufije izvršil z dvema izvršitvenima načinoma, in sicer pri sklenitvi posla s prikrivanjem, da obveznosti ne bodo izpolnjene (ko je kljub zadostnim sredstvam zamolčal, da računov ne bo plačal) in ob izvajanju posla s prikazovanjem, da bo obveznosti izpolnil, s tem ko je bil s strani družbe M. d.o.o. tri mesece po njegovi izdaji plačan le en račun in s tem pri oškodovancu utrjena zmota, da bodo plačani tudi drugi računi. Pri tem ni zanemarljivo, da iz opisa kaznivega dejanja izhaja, da je bil ta prvi račun plačan dne 11. 4. 2014, kar je po izdaji računa št. 140665 z dne 31. 3. 2014 in pred izdajo ostalih računov, ki so navedeni v tenorju obtožbe, s čimer je po oceni pritožbenega sodišča v zadostni meri konkretizirano, da je s takim ravnanjem oškodovano družbo prepričal, da bo poravnal vse nadaljnje račune, zaradi česar je ta nadaljevala z izpolnjevanjem svojih obveznosti v skladu z poslovnim dogovorom. Pri tem tudi ne gre prezreti, da iz opisa tudi izhaja, da kljub večkratnemu opominjanju zapadlih obveznosti ni poravnal, temveč je to zgolj obljubljal. Glede na tak opis njegovih ravnanj zato v obravnavanem primeru ni mogoč zaključek, da gre za vsebinsko izpraznjen opis dejanja, pri katerem bi izostala konkretizacija preslepitvenih ravnanj. Pri prikrivanju, da obveznosti kljub zadostnim sredstvom ne bodo izpolnjene, gre za pasivno obliko preslepitve in se po naravi stvari tak očitek ne more manifestirati navzven, vendar pa je v obravnavanem primeru pasivna oblika preslepitve dopolnjena še z aktivnim ravnanjem in drugimi spremljajočimi dejanskimi okoliščinami (obljube o plačilu), ki njegovemu ravnanju jasno in nedvoumno dajejo obeležje preslepitve in je tako mogoče sklepati na obdolženčev namen, da (vseh) obveznosti ne bo poravnal. Tako je zakonski znak preslepitve dovolj določno konkretiziran in zato ni mogoče pritrditi razlogom sodišča prve stopnje, da gre zgolj za enostavno civilnopravno neizpolnitev obveznosti.