ZPrCP člen 37, 37/5, 110, 110/7,. ZJRM-1 člen 6, 6/1,. URS člen 22. ZP-1 člen 42, 42/6, 55, 65, 65/5, 163, 163/8, 199, 199/2,.
prekršek - zahteva za sodno varstvo - pravica do poštenega postopka - pravica do izjave - kršitev pravice do enakega varstva pravic - zastaranje pregona za prekršek
Prvostopenjsko sodišče je zato s tem, ker ni sledilo navedbam storilca v zahtevi za sodno varstvo in ni izvedlo v zahtevi za sodno varstvo predlaganih razbremenilnih dokazov v korist storilca, ampak je dejansko stanje v obravnavani zadevi oprlo zgolj na dokaze, ki jih je sodišču predložil prekrškovni organ, gre pa za storilcu obremenilne dokaze, do katerih se v postopku ni mogel opredeliti, kršilo storilčevo pravico do izjave o vsem procesnem gradivu, ki utegne vplivati na njegov pravni položaj oziroma pravico, da lahko zavzame stališče, tako glede dejanskih kot pravnih vidikov nanj naslovljenega očitka.
ZIZ člen 7, 34, 55, 82, 82/1, 83. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 38, 74.
ugovor dolžnika zoper novo izvršilno sredstvo - izvršba z rubežem premičnin - zaslišanje dolžnika - kraj rubeža - razlogi za ugovor - naknadna objektivna kumulacija izvršilnih sredstev
Zakon upniku ne nalaga obveznosti, da predlog za novo sredstvo izvršbe utemelji ali izkaže njegovo upravičenost. Edini pogoj za naknadno objektivno kumulacijo sredstev in predmetov izvršbe je, da izvršilni postopek še ni končan.
Upnik je tisti, ki v predlogu za izvršbo odreja predmete in sredstva izvršbe in v njegovi izključni dispoziciji je, ali bo že v predlogu za izvršbo predlagal izvršbo na eno ali več sredstev, ali bo novo sredstvo izvršbe predlagal šele tekom postopka poleg ali namesto že dovoljenih sredstev. Sodišče pri tem upnikovemu predlogu glede predlaganih sredstev in predmetov izvršbe zgolj sledi.
Sodišče prve stopnje je obrazloženo (in utemeljeno) zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje pravdnih strank oziroma za zaslišanje toženke kot nepotreben, zato pritožbeni očitki, da je s tem storilo bistveno kršitev določb ZPP, niso utemeljeni.
subjektivna odškodninska odgovornost - dolžnost usposabljanja delavca za varno delo
Ker tožnik ni bil usposobljen za varno opravljanje delovnega opravila odpiranja stranic vrat na kotalnem kontejnerju je zavarovanec toženke odgovoren za škodo, ki je tožniku nastala pri opravljanju tega delovnega opravila.
Stališče tožnikov, da je tožbeni zahtevek primerljiv z zahtevkom na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila in da je zato potrebno tožbenemu zahtevku ugoditi, pritožbeno sodišče ne sprejema, saj soglasje enega od solastnikov za uvedbo upravnega postopka ni razpolagalni pravni posel, pač pa predstavlja zgolj solastnikovo strinjanje, da se na podlagi elaborata, ki ga je izdelalo geodetsko podjetje, uvede upravni postopek. Če soglasja ni, ker se solastnik ne strinja z elaboratom, je potrebno bodisi elaborat popraviti, tako da se bodo z njim strinjali vsi solastniki in nato ponovno zahtevati uvedbo upravnega postopka, bodisi predlagati delitev nepremičnine v nepravdnem postopku, ni pa moč tega soglasja zahtevati v pravdnem postopku.
ZPP člen 155, 163, 163/4. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39, 39/4. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/4, 11, 11/3.
stroški postopka - potrebni stroški - dokazni predlog - poziv sodišča - odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje po izdaji in pravnomočnosti sodbe z dne 11. 2. 2020, s katero je tožbenemu zahtevku tožnika ugodilo in tožencu naložilo, da mora tožniku vrniti prenosni računalnik ASUS ... ter mu povrniti njegove pravdne stroške, pravilno odločilo v skladu s 4. odstavkom 163. člena ZPP le še o višini stroškov, saj je bilo o podlagi za takšno odločitev, kot je to pravilno pojasnilo tudi sodišče prve stopnje v točkah 1. in 2. obrazložitve izpodbijanega sklepa, že pravnomočno odločeno (razsojeno) s sodbo, ki je bila v tej zadevi izdana dne 11. 2. 2020, pravnomočna pa je postala s sodbo Višjega sodišča v Celju opr. št. Cp 192/2020 z dne 17. 9. 20201.
odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka - postopek poenostavljene prisilne poravnave - uvedba postopka prisilne poravnave - procesne ovire za začetek stečajnega postopka
Če dolžnik v roku za izjavo o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka ne zahteva odložitve odločanja o tem predlogu, uvedba ali začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave ne predstavljata ovire za odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka.
obrazložen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - zanikanje obstoja terjatve - negativna dejstva
Dolžnik je v ugovoru zatrjeval, da upniku ne dolguje vtoževanega zneska, da predlagana izvršba ni upravičena, ni utemeljena oziroma izkazana, da podrejeno postavlja ugovor neobstoja terjatve v vtoževani višini oziroma nenastanka terjatve v zatrjevani višini, da mu verodostojne listine po vsebini niso poznane oziroma so sporne, ker mu jih upnik ni posredoval v izjasnitev, potrditev ali preveritev, da se ne more natančneje opredeliti do temelja terjatve, še manj višine terjatve. S temi trditvami je zanikal terjatev upnika, zatrjeval je negativna dejstva, ki jih ne more dokazati, zato je dokazno breme terjatve prešlo nazaj na upnika3. To lahko stori samo v rednem pravdnem postopku.
ZZVZZ člen 87. Pravilnik o protieksplozijski zaščiti (2016) člen 15.
regresni zahtevek zavoda - regres Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije - sodni izvedenec - odgovornost delodajalca
Nezadovoljstvo ene od strank z izvedeniškim mnenjem po ustaljeni sodni praksi ni razlog za postavitev drugega izvedenca.
Trditve, da so bili delavci seznanjeni s spremembo kuriva in z vsemi navodili, tudi če bi držale, ne pomenijo, da je zaradi njihove malomarnosti pretrgana vzročna zveza med njeno opustitvijo s pravilnikom predpisanega dolžnega ravnanja in nastalo škodo.
Dogovarjanje pravdnih strank o tem, da bo iz posojenega denarja vzpostavljena proizvodnja izdelkov iz gliv, še ne daje podlage za zaključek, da pravdni stranki nista imeli pogodbene volje za nastanek posojilnih pogodb, temveč za nastanek družbene pogodbe.
oprostitev plačila sodnih taks pravne osebe - zasebni zavod - humanitarna organizacija - humanitarna dejavnost
Dolžnik zmotno navaja, da po vzoru društev in zavodov obstajajo ločene kategorije humanitarnih organizacij, tiste, ki v skladu z ZHO delujejo v javnem interesu in ″splošne″. Prvi odstavek 1. člena ZHO določa pravne subjekte, ki lahko pridobijo status humanitarne organizacije, ki deluje v javnem interesu na področjih socialnega in zdravstvenega varstva.
Pri humanitarnih organizacijah gre za zelo pomembno družbeno vlogo človekoljubnih organizacij, ki delujejo tudi v javnem družbenem interesu ter se v znatnem delu financirajo z javnimi sredstvi. To pomeni, da so humanitarne organizacije samo ene in vedno v javnem interesu. Vsi ostali subjekti se lahko ukvarjajo s humanitarno dejavnostjo, kar ni isto kot humanitarna organizacija po ZHO in ZST-1 ter je pravilno razlogovalo sodišče prve stopnje.
izvršba na podlagi verodostojne listine - dogovor o krajevni pristojnosti sodišča - sodišče splošne pristojnosti - določna označba listine
Upnik je v predlogu za izvršbo označil, da je v primeru dolžnikovega ugovora dogovorjena krajevna pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani, prav tako pa je določno označil tudi listino o sporazumu o krajevni pristojnosti, zato je za odločanje v nadaljnjem pravdnem postopku pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - STVARNO PRAVO
VSL00044599
ZPP člen 8, 154, 154/1, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 365, 365-2. SPZ člen 25, 35. Odvetniška tarifa (2015) člen 7, 7/3. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 21, 39, 39-1, 39-2.
motenje posesti - zavrnitev tožbenega zahtevka - hoja in vožnja po tuji nepremičnini - delovni stroj - soposest - varstvo med več posestniki - samovoljna sprememba načina izvrševanja posesti - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - nestrinjanje z dokazno oceno - izpovedbe prič - dodatek za zastopanje več strank
V predmetni motenjski pravdi je bil tožbeni zahtevek zavrnjen, ker je bilo ugotovljeno, da sta bili pravdni stranki soposestnici spornega dela nepremičnine in da z očitanima motilnima dejanjema dosedanji način izvrševanja (so)posesti ni bil samovoljno spremenjen oziroma oviran. Tožnica z uveljavljanjem bistvenih kršitev določb postopka izraža svoje nestrinjanje z dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki pa je celovita in prepričljiva.
Pravilnik o načinu dela Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi (2005) člen 4, 5.. ZZRZI člen 40, 40/1, 40/6.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - invalid - mnenje komisije - ustrezno delovno mesto
Odločba ZPIZ, ki v izreku tožniku priznava pravico do premestitve, ne pomeni absolutnega varstva pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. ZZRZI v šestem odstavku 40. člena omogoča delodajalcu redno odpoved pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi, če invalidu utemeljeno ne more ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi, o čemer Komisija poda mnenje v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Tožena stranka glede na tožnikovo delovno zmožnost ni imela zanj ustreznega delovnega mesta, kar je preizkusila tudi pristojna komisija. Očitek diskriminacije tožnika na podlagi invalidnosti je glede na navedeno neutemeljen.
začasna odredba - stiki med starši in otroki - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - izvrševanje stikov z otrokom - sum spolne zlorabe - dokaz s sodnim izvedencem - izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - ogroženost otroka - korist mladoletnega otroka - psihološka presoja verodostojnosti izpovedb
Nasprotni udeleženki tudi s pritožbo ni uspelo zasejati dvoma v pravilnost podanega mnenja, da bi bilo zato treba zahtevati mnenje drugih izvedencev. Pritožbena kritika o metodološki neustreznosti izdelanega mnenja je posplošena. Iz mnenja, kot tudi iz razlogov prvostopenjskega sklepa izhaja, na podlagi česa sta izvedenki tvorili zaključke, ki sta jih naredili. Izvedenki sta mnenje dopolnili, odgovorili sta na vsa vprašanja ter svoje zaključke obsežno argumentirali, prav tako sta bili dodatno zaslišani.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00051295
KZ-1 člen 158, 158/3, 160, 160/1, 160/4. ZKP člen 25, 25/1-1, 445.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - žaljiva obdolžitev - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - eno kaznivo dejanje - enovito kaznivo dejanje - sprememba opisa kaznivega dejanja s strani sodišča - ne bis in idem - elektronska pošta - zasebna komunikacija - stvarna pristojnost - dokaz resnice - razžalitev - zaničevalni namen - konkretizacija zakonskih znakov - določenost oškodovanca - obvestilo o seji pritožbenega senata
Obstoj zaničevalnega namena se ugotavlja šele v primeru, ko obdolženec dokaže resničnost svoje trditve ali, da je imel utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar je trdil ali raznašal ter mora sodišče prve stopnje opraviti še nadaljnjo presojo, ali je obdolženec z žaljivimi trditvami morebiti izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja razžalitve po 158. členu KZ-1, torej ali so bila dejstva izrečena v obliki žaljive vrednostne ocene oziroma na žaljiv način.
omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - sprejem osebe na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - duševna bolezen - shizofrenija - ogrožanje življenja in zdravja
Nasprotna udeleženka v bolezen nima uvida in je do nje nekritična oziroma jo zanika, zato opušča zdravila, s tem pa prihaja do neobvladljivega vedenja, občutkov ogroženosti in motene realnosti, zaradi česar je ogroženo njeno zdravje in zdravje osemmesečnega otroka.
Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključkom izpodbijanega sklepa, da so podani vsi pogoji za pridržanje iz 39. člena ZDZdr. Pritožnica, ki je ob zaslišanju vztrajala, da ni bolna, z lastno oceno svojega zdravstvenega stanja pravilnosti sprejetih zaključkov ne more omajati.
ZNP-1 člen 59, 59/1, 59/2. DZ člen 265, 265/1, 265/3.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - postopek za postavitev pod skrbništvo in postopek za postavitev skrbnika - demenca - začasni skrbnik - Center za socialno delo (CSD)
Sodišče je pravilno ocenilo, da so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 265. člena DZ za postavitev začasnega skrbnika nasprotni udeleženki, saj je treba zavarovati njene pravice in koristi, ki jih sama ni zmožna.
dodatni sklep o dedovanju - kasneje najdeno premoženje - dedna izjava - odpoved dediščini - nepreklicnost dedne izjave
Sklep o dedovanju rešuje vprašanje, kdo je dedič za vse zapustnikovo premoženje, ne glede na to, ali se je v zapuščinskem postopku zanj vedelo ali ne, ali se ga je obravnavalo v celoti ali ne, in ne glede na to, ali je v celoti opisano v sklepu o dedovanju ali ne. Zaradi tega sodišče, če se pojavi novo premoženje, tudi ne opravi nove zapuščinske obravnave, ampak samo z novim sklepom razdeli to premoženje na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju (221. člen ZD).
Odpoved dediščini je izjava volje, ki jo poda dedič po zapustnikovi smrti o tem, da noče biti dedič. Dedič izjavo lahko poda najkasneje do konca postopka na prvi stopnji, torej do izdaje sklepa o dedovanju (133. člen ZD). Dedič se lahko odpove dedovanju le v svojem imenu ali pa tudi v imenu svojih potomcev in zaradi jasnosti mora sodišče dediča, ki podaja takšno izjavo, na to posebej opozoriti (5. odstavek 208. člena ZD). Odpoved v korist določenega dediča pa ne šteje za odpoved dediščini, temveč za izjavo o odstopu svojega dednega deleža (2. odstavek 136. člena ZD). Vrhovno sodišče Republike Slovenije je sprejelo načelno pravno mnenje (VSS 2-3/70, stran 8 in ZSO, 15.4.1970, stran 227), da se odpoved dediščini v korist določenega dediča šteje za izjavo o odstopu deleža na znanem zapuščinskem premoženju, ne pa tudi o odstopu deleža na pozneje najdenem premoženju. Določilo 221. člen ZD ureja dedovanje pozneje najdenega premoženja in jo je potrebno razlagati upoštevajoč citirano načelno pravno mnenje. To pomeni, da mora sodišče ob izdaji novega sklepa o razdelitvi pozneje najdenega premoženja najprej oceniti, ali je bila dana dedna izjava po vsebini odpoved dediščini - v tem primeru razdeli novo najdeno premoženje na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju, ali pa gre za izjavo o sprejemu dediščine in odstopu dednega deleža sodediču. V tem primeru sodišče odstopa glede novo najdenega premoženja ne more upoštevati, zato mora kot dediča po zapustniku upoštevati tudi dediča, ki je podal takšno izjavo o sprejemu dediščine in odstopu dednega deleža sodediču.