izvršba na podlagi verodostojne listine - dogovor o krajevni pristojnosti sodišča - sodišče splošne pristojnosti - določna označba listine
Upnik je v predlogu za izvršbo označil, da je v primeru dolžnikovega ugovora dogovorjena krajevna pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani, prav tako pa je določno označil tudi listino o sporazumu o krajevni pristojnosti, zato je za odločanje v nadaljnjem pravdnem postopku pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
umik predloga za izvršbo - izvršba na premičnine - zarubljena sredstva - razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj
Iz spisa je razvidno, da je sodišče prve stopnje že ustavilo izvršbo na premičnine, zato je potrebno vlogo novega upnika obravnavati kot zahtevo, da sodišče odloči o vračilu zarubljenih stvari glede na že ustavljeno izvršbo na premičnine.
prisilna poravnava na predlog upnika - omejitev dolžnikovih poslov - najem kredita - soglasje sodišča - pogoji za izdajo soglasja
Sodišče ob odločanju, ali bo dalo soglasje k odobritvi najema dodatnih likvidnih sredstev presoja, ali je posojilo ali kredit, ki ga želi dolžnik najeti, namenjeno opravljanju rednih poslov v zvezi z opravljanjem dolžnikove dejavnosti ali poravnavanjem obveznosti iz teh poslov in ali znesek najetega posojila ali kredita presega skupni znesek likvidnih sredstev, potrebnih za financiranje poslovanja iz prvega odstavka 151. člena ZFPPIPP in kritje stroškov postopka prisilne poravnave. V danem primeru sta ta dva pogoja izpolnjena. To pa še ne pomeni, da je sodišče v vseh primerih omejeno le na presojo teh dejstev.
Ni utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, ker ni uporabilo določb OZ o neupravičeni obogatitvi. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, gre za neupravičeno obogatitev takrat, kadar je nekdo obogaten brez pravnega temelja. V konkretnem primeru pa je pravni temelj za plačilo kupnine obstajal, saj je bila kupnina plačana na podlagi prodajne pogodbe. Sodna praksa je že večkrat zavzela stališče, da gre v primeru manjše površine nepremičnine, kot je navedena v pogodbi, za izpolnitev s stvarno napako.
postopek osebnega stečaja - sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti - rok za vložitev pritožbe - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - prekinitev teka rokov za pravdna dejanja - prava neuka stranka
Povprečni naslovljenec Sklepa Vlade RS bi besedilo razumel, kot da se nanaša na vse roke.
Že zaradi načela zagotavljanja pravne varnosti je potrebno dolžnikovo pritožbo zoper sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti šteti kot pravočasno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00051295
KZ-1 člen 158, 158/3, 160, 160/1, 160/4. ZKP člen 25, 25/1-1, 445.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - žaljiva obdolžitev - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - eno kaznivo dejanje - enovito kaznivo dejanje - sprememba opisa kaznivega dejanja s strani sodišča - ne bis in idem - elektronska pošta - zasebna komunikacija - stvarna pristojnost - dokaz resnice - razžalitev - zaničevalni namen - konkretizacija zakonskih znakov - določenost oškodovanca - obvestilo o seji pritožbenega senata
Obstoj zaničevalnega namena se ugotavlja šele v primeru, ko obdolženec dokaže resničnost svoje trditve ali, da je imel utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar je trdil ali raznašal ter mora sodišče prve stopnje opraviti še nadaljnjo presojo, ali je obdolženec z žaljivimi trditvami morebiti izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja razžalitve po 158. členu KZ-1, torej ali so bila dejstva izrečena v obliki žaljive vrednostne ocene oziroma na žaljiv način.
ZPP člen 155, 163, 163/4. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39, 39/4. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/4, 11, 11/3.
stroški postopka - potrebni stroški - dokazni predlog - poziv sodišča - odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje po izdaji in pravnomočnosti sodbe z dne 11. 2. 2020, s katero je tožbenemu zahtevku tožnika ugodilo in tožencu naložilo, da mora tožniku vrniti prenosni računalnik ASUS ... ter mu povrniti njegove pravdne stroške, pravilno odločilo v skladu s 4. odstavkom 163. člena ZPP le še o višini stroškov, saj je bilo o podlagi za takšno odločitev, kot je to pravilno pojasnilo tudi sodišče prve stopnje v točkah 1. in 2. obrazložitve izpodbijanega sklepa, že pravnomočno odločeno (razsojeno) s sodbo, ki je bila v tej zadevi izdana dne 11. 2. 2020, pravnomočna pa je postala s sodbo Višjega sodišča v Celju opr. št. Cp 192/2020 z dne 17. 9. 20201.
odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka - postopek poenostavljene prisilne poravnave - uvedba postopka prisilne poravnave - procesne ovire za začetek stečajnega postopka
Če dolžnik v roku za izjavo o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka ne zahteva odložitve odločanja o tem predlogu, uvedba ali začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave ne predstavljata ovire za odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka.
odpust obveznosti - ugovor upravitelja proti odpustu obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - zavrnitev ugovora
Enako kot sodišče prve stopnje pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bilo dolžnikovo zadolževanje na meji lahkomiselnosti, vendar pa bi v primeru, da se ne bi pripetilo zmanjšanje plače zaradi reorganizacije dela in bolezni ter dodatnih stroškov zaradi stikov z otrokom, lahko svoje obveznosti poravnal. Ni pa mogoče dolžniku očitati nepoštenosti ali nevestnosti glede na to, da se je trudil, delal nadure, da skrbi za otroka.
ZPrCP člen 37, 37/5, 110, 110/7,. ZJRM-1 člen 6, 6/1,. URS člen 22. ZP-1 člen 42, 42/6, 55, 65, 65/5, 163, 163/8, 199, 199/2,.
prekršek - zahteva za sodno varstvo - pravica do poštenega postopka - pravica do izjave - kršitev pravice do enakega varstva pravic - zastaranje pregona za prekršek
Prvostopenjsko sodišče je zato s tem, ker ni sledilo navedbam storilca v zahtevi za sodno varstvo in ni izvedlo v zahtevi za sodno varstvo predlaganih razbremenilnih dokazov v korist storilca, ampak je dejansko stanje v obravnavani zadevi oprlo zgolj na dokaze, ki jih je sodišču predložil prekrškovni organ, gre pa za storilcu obremenilne dokaze, do katerih se v postopku ni mogel opredeliti, kršilo storilčevo pravico do izjave o vsem procesnem gradivu, ki utegne vplivati na njegov pravni položaj oziroma pravico, da lahko zavzame stališče, tako glede dejanskih kot pravnih vidikov nanj naslovljenega očitka.
ZDR-1 člen 84, 84/1, 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-1, 89/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - izbira delavca
V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga posameznim delavcem delodajalcu sicer ni potrebno navesti razlogov za izbiro delavcev, ki jim je podana odpoved pogodbe, legitimno pa svojo izbiro gradi tudi na posameznih razlogih, s katerimi zasleduje težnjo po uspešnosti dela in poslovanja, če gre pri tem za na delu utemeljene razloge. Zasledovanje težnje po uspešnosti dela pa utemeljuje tudi izbiro tistega delavca, ki se mu pogodba o zaposlitvi odpove iz poslovnega razloga, ki je pred tem prejel več pisnih opozoril pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga po prvem odstavku 85. člena ZDR-1 kot drugi delavci.
ZDR-1 člen 54, 54/1, 54/1-3, 56, 118, 118/1, 200, 200/3.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi - pravočasnost tožbe - začasno povečan obseg dela - vrnitev nazaj na delo
Glede na to, da že prva pogodba o zaposlitvi z dne 25. 8. 2017 ni bila sklenjena iz razloga, ki je naveden v pogodbi, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je sklenjena v nasprotju z zakonom in je zato na podlagi 56. člena ZDR-1 transformirala v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Posledično so bile nezakonito za določen čas sklenjene tudi vse kasneje sklenjene pogodbe.
Kot pravilno opozarja tožnik v odgovoru na tožbo, zamudne sodbe ni dopustno izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 338. člena ZPP). Bistvo pritožbe pa je ravno v nestrinjanju z dejstvi, na katera je sodišče oprlo odločitev. Takšne pritožbene navedbe niso upoštevne. Toženec, ki ni vložil odgovora na tožbo, je z nasprotovanjem dejanski podlagi zahtevka in s podajo dokaznih predlogov šele v pritožbi zoper zamudno sodbo prepozen.
ZNP-1 člen 59, 59/1, 59/2. DZ člen 265, 265/1, 265/3.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - postopek za postavitev pod skrbništvo in postopek za postavitev skrbnika - demenca - začasni skrbnik - Center za socialno delo (CSD)
Sodišče je pravilno ocenilo, da so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 265. člena DZ za postavitev začasnega skrbnika nasprotni udeleženki, saj je treba zavarovati njene pravice in koristi, ki jih sama ni zmožna.
dodatni sklep o dedovanju - kasneje najdeno premoženje - dedna izjava - odpoved dediščini - nepreklicnost dedne izjave
Sklep o dedovanju rešuje vprašanje, kdo je dedič za vse zapustnikovo premoženje, ne glede na to, ali se je v zapuščinskem postopku zanj vedelo ali ne, ali se ga je obravnavalo v celoti ali ne, in ne glede na to, ali je v celoti opisano v sklepu o dedovanju ali ne. Zaradi tega sodišče, če se pojavi novo premoženje, tudi ne opravi nove zapuščinske obravnave, ampak samo z novim sklepom razdeli to premoženje na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju (221. člen ZD).
Odpoved dediščini je izjava volje, ki jo poda dedič po zapustnikovi smrti o tem, da noče biti dedič. Dedič izjavo lahko poda najkasneje do konca postopka na prvi stopnji, torej do izdaje sklepa o dedovanju (133. člen ZD). Dedič se lahko odpove dedovanju le v svojem imenu ali pa tudi v imenu svojih potomcev in zaradi jasnosti mora sodišče dediča, ki podaja takšno izjavo, na to posebej opozoriti (5. odstavek 208. člena ZD). Odpoved v korist določenega dediča pa ne šteje za odpoved dediščini, temveč za izjavo o odstopu svojega dednega deleža (2. odstavek 136. člena ZD). Vrhovno sodišče Republike Slovenije je sprejelo načelno pravno mnenje (VSS 2-3/70, stran 8 in ZSO, 15.4.1970, stran 227), da se odpoved dediščini v korist določenega dediča šteje za izjavo o odstopu deleža na znanem zapuščinskem premoženju, ne pa tudi o odstopu deleža na pozneje najdenem premoženju. Določilo 221. člen ZD ureja dedovanje pozneje najdenega premoženja in jo je potrebno razlagati upoštevajoč citirano načelno pravno mnenje. To pomeni, da mora sodišče ob izdaji novega sklepa o razdelitvi pozneje najdenega premoženja najprej oceniti, ali je bila dana dedna izjava po vsebini odpoved dediščini - v tem primeru razdeli novo najdeno premoženje na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju, ali pa gre za izjavo o sprejemu dediščine in odstopu dednega deleža sodediču. V tem primeru sodišče odstopa glede novo najdenega premoženja ne more upoštevati, zato mora kot dediča po zapustniku upoštevati tudi dediča, ki je podal takšno izjavo o sprejemu dediščine in odstopu dednega deleža sodediču.
Tožnica je v tožbi glede odškodnine navedla tako: Na podlagi tretjega odstavka 111. člena ZDR-1 je delavec, ki poda delodajalcu izredno odpoved, upravičen do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka. V skladu z 30. členom pogodbe o zaposlitvi je odpovedni rok v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi 60 dni. Zato je toženka dolžna tožnici plačati odškodnino v višini dveh bruto plač, kar predstavlja 1.860,60 EUR bruto.
Sodišče prve stopnje je očitno menilo, da za utemeljenost zahtevka manjkajo navedbe o tem, ali je tožnica pred podajo odpovedi izpolnila procesne zahteve iz drugega odstavka 111. člena ZDR-1. Čeprav je šlo, kot izhaja iz pritožbenih navedb, za očitno odpravljivo nesklepčnost, sodišče tožnice napačno ni pozvalo na odpravo nesklepčnosti.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - ugovorni razlog - ugotavljanje ničnosti notarskega zapisa v izvršilnem postopku - oderuške obresti - ugovor nepoštenih pogodbenih pogojev
V izvršilnem postopku kot ugovorni razlog ni mogoče uveljavljati ničnosti, saj je namen izvršilnega postopka zgolj še realizacija terjatve, ugotovljene v kvalificirani listini, izdani v predhodnem postopku, in je zato ugotavljanje njene utemeljenosti v nasprotju z naravo izvršilnega postopka. Tudi v primerih, ko nedvomno v izvršilnih postopkih nastopa potrošnik ter ta uveljavlja nepoštene pogodbene pogoje, le-tega ta ne more uveljavljati v okviru ugovora zoper sklep o izvršbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00044911
OZ člen 131. ZPSV člen 3. ZDoh-2 člen 27, 27/1, 27/1-5.
odškodninska odgovornost odvetnika - neobstoj protipravnega ravnanja - davki in prispevki - zavezanec za plačilo
V sodni poravnavi je izrecno zapisano, da gre za plačilo odškodninskega zahtevka za nepremoženjsko škodo. Odločitev tožnice, da je plačala davke in prispevke, ni temeljila na strokovni odločitvi druge toženke, saj je bil zapis v sodni poravnavi glede na zgoraj ugotovljeno pravilen (šlo je za neobdavčljivo nepremoženjsko škodo) ne glede na to, da ni v celoti sledil zapisu sodne poravnave, saj tudi v primeru, če bi bil dodan zapis iz 3. člena izvensodne poravnave, da vse davke in stroške ali prispevke v zvezi z omenjenim plačilom plača A. A., razen v primeru, če je take davke, stroške in prispevke po zakonu dolžna plačati B. d.o.o., tožnici ne bi bilo treba plačati teh davkov, saj kot rečeno ni zakonske podlage za njihovo plačilo.
OZ člen 190, 191, 192, 193, 194, 195, 196, 197, 198. SPZ člen 48, 54. ZZLPPO člen 6.
neupravičena pridobitev - obogatitev - korist - vlaganja v nepremičnino - prirast - prehod koristi - trditvena podlaga - pravna podlaga - zmotna uporaba materialnega prava
S tem ko se je sodišče prve stopnje osredotočilo le na potencialno večvrednost zadevnih nepremičnin za njihove solastnike, je preozko razlagalo pojem obogatitve oziroma koristi. Tožeča stranka je sicer med drugim zatrjevala, da se je vrednost teh nepremičnin povečala najmanj v višini vloženih sredstev, vendar to ne pomeni, da je v obravnavanem primeru možno obogatitev razumeti zgolj v luči določb SPZ o nepremičninski prirasti. Sodišče mora namreč po uradni dolžnosti preizkusiti utemeljenost tožbenega zahtevka po vseh pravnih podlagah, ki bi utegnile biti relevantne z vidika dejstev, na katera tožeča stranka opira svoj zahtevek. V predmetni zadevi je odločilno, da je tožeča stranka, misleč, da je 3,47 odstotni solastnik zadevnih nepremičnin, zagotavljala sredstva, potrebna za njihovo investicijsko vzdrževanje in investicije vanje, v višini, ki odpade na ta solastniški delež, nakar se je s sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 16/2015 z dne 5.3.2015 izkazalo, da ta solastniški delež pripada toženi stranki, zaradi česar tožeča stranka od tožene zahteva povrnitev teh sredstev. Pri tem pa je potrebno upoštevati še, da se lahko obogatitev oziroma korist kaže tudi kot prihranek lastnih sredstev. Glede na pojasnjeno bi tako sodišče prve stopnje moralo problematiko konkretnega primera presojati skozi širše zasnovano vsebino določb OZ o neupravičeni pridobitvi.