oprostitev plačila sodnih taks pravne osebe - zasebni zavod - humanitarna organizacija - humanitarna dejavnost
Dolžnik zmotno navaja, da po vzoru društev in zavodov obstajajo ločene kategorije humanitarnih organizacij, tiste, ki v skladu z ZHO delujejo v javnem interesu in ″splošne″. Prvi odstavek 1. člena ZHO določa pravne subjekte, ki lahko pridobijo status humanitarne organizacije, ki deluje v javnem interesu na področjih socialnega in zdravstvenega varstva.
Pri humanitarnih organizacijah gre za zelo pomembno družbeno vlogo človekoljubnih organizacij, ki delujejo tudi v javnem družbenem interesu ter se v znatnem delu financirajo z javnimi sredstvi. To pomeni, da so humanitarne organizacije samo ene in vedno v javnem interesu. Vsi ostali subjekti se lahko ukvarjajo s humanitarno dejavnostjo, kar ni isto kot humanitarna organizacija po ZHO in ZST-1 ter je pravilno razlogovalo sodišče prve stopnje.
zamudna sodba - procesna sposobnost stranke - pogoji za izdajo zamudne sodbe - sklepčnost tožbe - najemna pogodba - odpoved najemne pogodbe - krivdni odpovedni razlog - neplačevanje najemnine in stroškov
Povsem nekonkretizirane in tudi neizkazane so pritožbene navedbe toženca, da se v „določenih zadevah“ ne znajde in da „določenih zadev“ ne razume, da se „v te stvari“ ne razume, da ni razumel pomena pravnega pouka, ko je prejel tožbo, in da ni vedel, da je imel priložnost za pritožbo (verjetno pravilno odgovor na tožbo) že prej, zato na njihovi podlagi toženec pri pritožbenemu sodišču ni vzbudil dvoma v svojo procesno (pravdno) sposobnost, na katero mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka (80. člen ZPP). Enako velja tudi za njegove navedbe o domnevnih psihičnih težavah in zdravljenju alkoholizma, ki sicer prav tako niso izkazane, že iz samih navedb toženca pa izhaja, da so te okoliščine prenehale že pred prejemom tožbe v odgovor, zato na samo pravilnost vročitve tožbe v odgovor in na presojo procesne sposobnosti toženca ne morejo imeti nobenega vpliva.
Na podlagi 103. člena SZ-1 lahko lastnik iz krivdnih razlogov odpove najemno pogodbo med drugim tudi v primeru, če najemnik ne plača najemnine ali stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine, v roku, ki ga določa najemna pogodba, če rok ni določen pa v 60 dneh od prejema računa.
Posledica odpovedi najemne pogodbe pa je dolžnost toženca, da se iz stanovanja izseli, saj po odpovedi najemne pogodbe nima več pravne podlage za bivanje v njem.
Pravilnik o načinu dela Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi (2005) člen 4, 5.. ZZRZI člen 40, 40/1, 40/6.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - invalid - mnenje komisije - ustrezno delovno mesto
Odločba ZPIZ, ki v izreku tožniku priznava pravico do premestitve, ne pomeni absolutnega varstva pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. ZZRZI v šestem odstavku 40. člena omogoča delodajalcu redno odpoved pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi, če invalidu utemeljeno ne more ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi, o čemer Komisija poda mnenje v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Tožena stranka glede na tožnikovo delovno zmožnost ni imela zanj ustreznega delovnega mesta, kar je preizkusila tudi pristojna komisija. Očitek diskriminacije tožnika na podlagi invalidnosti je glede na navedeno neutemeljen.
prisilna poravnava na predlog upnika - omejitev dolžnikovih poslov - najem kredita - soglasje sodišča - pogoji za izdajo soglasja
Sodišče ob odločanju, ali bo dalo soglasje k odobritvi najema dodatnih likvidnih sredstev presoja, ali je posojilo ali kredit, ki ga želi dolžnik najeti, namenjeno opravljanju rednih poslov v zvezi z opravljanjem dolžnikove dejavnosti ali poravnavanjem obveznosti iz teh poslov in ali znesek najetega posojila ali kredita presega skupni znesek likvidnih sredstev, potrebnih za financiranje poslovanja iz prvega odstavka 151. člena ZFPPIPP in kritje stroškov postopka prisilne poravnave. V danem primeru sta ta dva pogoja izpolnjena. To pa še ne pomeni, da je sodišče v vseh primerih omejeno le na presojo teh dejstev.
postopek poenostavljene prisilne poravnave - prekinitev postopka zaradi odločanja o predlogu za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave
Če dolžnik v roku za izjavo o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka ne zahteva odložitve odločanja o tem predlogu, uvedba ali začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave ne predstavljata ovire za odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka.
zavarovalni primer - pravilo o dokaznem bremenu - trditveno in dokazno breme za nastanek zavarovalnega primera - zavarovalno kritje - venska tromboza
Ker Dopolnilni pogoji ne definirajo možganske kapi kot cerebrovaskularni dogodek, ki ima za posledico možgansko kap, zavarovalno kritje po zavarovalni pogodbi med pravdnima strankama ni podano.
Kot pravilno opozarja tožnik v odgovoru na tožbo, zamudne sodbe ni dopustno izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 338. člena ZPP). Bistvo pritožbe pa je ravno v nestrinjanju z dejstvi, na katera je sodišče oprlo odločitev. Takšne pritožbene navedbe niso upoštevne. Toženec, ki ni vložil odgovora na tožbo, je z nasprotovanjem dejanski podlagi zahtevka in s podajo dokaznih predlogov šele v pritožbi zoper zamudno sodbo prepozen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSC00072365
SPZ člen 67, 67/1, 118, 118/1, 118/2, 118/4. SZ-1 člen 9, 9/1, 9/2, 25, 25/1, 29, 29/1, 30, 30/1, 48, 48/1. OZ člen 190, 190/1, 197, 199.
spor majhne vrednosti - razmerja med etažnimi lastniki - upravnik večstanovanjske stavbe - potrebna večina etažnih lastnikov - neupravičena obogatitev - verzijski zahtevek - obratovalni stroški - stroški upravljanja - stroški vodenja rezervnega sklada
Predmetna stavba, v kateri je toženec etažni lastnik, ima 7 posameznih delov in da sta v njej več kot dva etažna lastnika. Glede na navedbe tožeče stranke, da je Pogodbo o opravljanju podpisala velika večina etažnih lastnikov in sicer etažni lastniki, katerih solastniški deleži znašajo 74,80%, pa le-ta ni bila veljavno sklenjena, saj bi jo morali podpisati vsi etažni lastniki. SPZ in SZ-1 etažne lastnike namreč obvezujeta k določitvi upravnika le v primeru, kadar ima nepremičnina več kot dva etažna lastnika in več kot osem posameznih delov, kar za konkreten primer ne pride v poštev, saj ima le-ta le 7 posameznih delov. Če določitev upravnika ni obvezna, je po naravi stvari za njegovo določitev potrebno soglasje vseh solastnikov in manjšinskega solastnika k sklenitvi pogodbe o upravljanju ni mogoče prisiliti. Ker Pogodba o upravljanju ni bila veljavno sklenjena, je sodišče prve stopnje utemeljenost tožbenega zahtevka tožeče stranke presojalo še po pravilih, ki urejajo neupravičeno obogatitev.
Neplačani del vtoževanih računov zajema tako stroške obratovanja (stroški skupne elektrike in priključne moč, ki jih je tožeča stranka plačala iz svojih sredstev za toženca, kot tudi stroške upravljanja in stroške vodenja rezervnega sklada, t.j. storitev, ki jih je izvajala tožeča stranka kot lastno storitev. Gre torej za različne stroške, ki pa nimajo enake narave in se zato presojajo na različnih pravnih podlagah. Sodna praksa je povsem enotna, da gre pri zahtevku za povračilo stroškov obratovanja, ki jih je tretjim (dobaviteljem) tožeča stranka plačala za toženca iz lastnih sredstev, za verzijski zahtevek, t.j. zahtevek, ki temelji na določilu 197. člena OZ, določa pa, da ima tisti, ki za drugega kaj potroši, kar bi bil ta dolžan storiti po zakonu, pravico zahtevati od njega povračilo. Drugače pa je z zahtevkom, s katerim tožeča stranka zahteva plačilo za storitve, ki jih je opravila sama. Ta ima lahko podlago v veljavni pogodbi ali pa, če so za to izpolnjeni pogoji, v pravilih o poslovodstvu brez naročila, ki so urejena v določbah od 199. do 203. člena OZ.
V skladu s 197. členom OZ je tožeča stranka od toženca upravičena zahtevati povračilo tistih stroškov, ki jih je zanj plačala dobavitelju električne energije.
V tej zadevi tožeča stranka ni navedla niti tega, da poslov upravljanja in vodenja rezervnega sklada, ki sta po njenih navedbah, v tem konkretnem primeru obsegali obračun prispevka v rezervni sklad, delno plačevanje obratovalnih in vzdrževalnih stroškov ter opravo njihove razdelitve, pa tudi naročanje storitev oziroma dobav pri izvajalcih storitev oziroma dobaviteljih, delitev njihovih izstavljenih računov in plačevanje teh računov, ni mogoče odložiti, ker bi sicer nastala škoda, oziroma da obstaja konkretna nevarnost škode, ki jo želi tožeča stranka preprečiti s svojim ravnanjem, ali da škoda že nastaja, niti tega, da bi bila brez njenega ravnanja zamujena sicer očitna korist za toženca.
Tožbeni zahtevek tožeče stranke v delu, ki se nanaša na plačilo stroškov upravljanja in vodenja rezervnega sklada, glede na trditveno podlago tožeče stranke ni utemeljen niti na podlagi Pogodbe o upravljanju, ker je ta neveljavna, niti na podlagi določb o poslovodstvu brez naročila, zato ga je kot takega potrebno zavrniti.
Dogovarjanje pravdnih strank o tem, da bo iz posojenega denarja vzpostavljena proizvodnja izdelkov iz gliv, še ne daje podlage za zaključek, da pravdni stranki nista imeli pogodbene volje za nastanek posojilnih pogodb, temveč za nastanek družbene pogodbe.
dodatni osnovni seznam preizkušenih terjatev - začetek stečaja - vknjižba hipoteke in zaznamba neposredne izvršljivosti - končni seznam preizkušenih terjatev
Stečajni upravitelj do izdelave končnega seznama preizkušenih terjatev očitno še ni bil obveščen o pravnomočnosti sklepa zemljiške knjige o dovolitvi vpisa zaznambe izvršbe in vknjižbe hipoteke ter ju zato še ni uvrstil nanj, kar pa ne pomeni, da ne bo moral izdelati dodatni osnovni seznam v skladu s tretjim odstavkom 298.a člena ZFPPIPP. Sodišče prve stopnje tega ni preverjalo in upnik utemeljeno navaja, da je odločitev preuranjena.
omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - sprejem osebe na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - duševna bolezen - shizofrenija - ogrožanje življenja in zdravja
Nasprotna udeleženka v bolezen nima uvida in je do nje nekritična oziroma jo zanika, zato opušča zdravila, s tem pa prihaja do neobvladljivega vedenja, občutkov ogroženosti in motene realnosti, zaradi česar je ogroženo njeno zdravje in zdravje osemmesečnega otroka.
Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključkom izpodbijanega sklepa, da so podani vsi pogoji za pridržanje iz 39. člena ZDZdr. Pritožnica, ki je ob zaslišanju vztrajala, da ni bolna, z lastno oceno svojega zdravstvenega stanja pravilnosti sprejetih zaključkov ne more omajati.
Sodišče prve stopnje je obrazloženo (in utemeljeno) zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje pravdnih strank oziroma za zaslišanje toženke kot nepotreben, zato pritožbeni očitki, da je s tem storilo bistveno kršitev določb ZPP, niso utemeljeni.
začasna odredba - stiki med starši in otroki - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - izvrševanje stikov z otrokom - sum spolne zlorabe - dokaz s sodnim izvedencem - izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - ogroženost otroka - korist mladoletnega otroka - psihološka presoja verodostojnosti izpovedb
Nasprotni udeleženki tudi s pritožbo ni uspelo zasejati dvoma v pravilnost podanega mnenja, da bi bilo zato treba zahtevati mnenje drugih izvedencev. Pritožbena kritika o metodološki neustreznosti izdelanega mnenja je posplošena. Iz mnenja, kot tudi iz razlogov prvostopenjskega sklepa izhaja, na podlagi česa sta izvedenki tvorili zaključke, ki sta jih naredili. Izvedenki sta mnenje dopolnili, odgovorili sta na vsa vprašanja ter svoje zaključke obsežno argumentirali, prav tako sta bili dodatno zaslišani.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - STVARNO PRAVO
VSL00044599
ZPP člen 8, 154, 154/1, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 365, 365-2. SPZ člen 25, 35. Odvetniška tarifa (2015) člen 7, 7/3. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 21, 39, 39-1, 39-2.
motenje posesti - zavrnitev tožbenega zahtevka - hoja in vožnja po tuji nepremičnini - delovni stroj - soposest - varstvo med več posestniki - samovoljna sprememba načina izvrševanja posesti - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - nestrinjanje z dokazno oceno - izpovedbe prič - dodatek za zastopanje več strank
V predmetni motenjski pravdi je bil tožbeni zahtevek zavrnjen, ker je bilo ugotovljeno, da sta bili pravdni stranki soposestnici spornega dela nepremičnine in da z očitanima motilnima dejanjema dosedanji način izvrševanja (so)posesti ni bil samovoljno spremenjen oziroma oviran. Tožnica z uveljavljanjem bistvenih kršitev določb postopka izraža svoje nestrinjanje z dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki pa je celovita in prepričljiva.
izvršba na podlagi verodostojne listine - dogovor o krajevni pristojnosti sodišča - sodišče splošne pristojnosti - določna označba listine
Upnik je v predlogu za izvršbo označil, da je v primeru dolžnikovega ugovora dogovorjena krajevna pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani, prav tako pa je določno označil tudi listino o sporazumu o krajevni pristojnosti, zato je za odločanje v nadaljnjem pravdnem postopku pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
umik predloga za izvršbo - izvršba na premičnine - zarubljena sredstva - razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj
Iz spisa je razvidno, da je sodišče prve stopnje že ustavilo izvršbo na premičnine, zato je potrebno vlogo novega upnika obravnavati kot zahtevo, da sodišče odloči o vračilu zarubljenih stvari glede na že ustavljeno izvršbo na premičnine.
ZFPPIPP člen 235, 235/3, 383, 383/4, 384, 384/3, 384/3-2.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - predlog upnika za začetek postopka osebnega stečaja - ugovor dolžnika zoper predlog za začetek stečajnega postopka - domneva insolventnosti - epidemija
Sodišče prve stopnje je utemeljilo sklep o začetku postopka osebnega stečaja na domnevi insolventnosti dolžnika iz tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP, ki določa, da če dolžnik izjavi, da z upnikovim predlogom za začetek postopka soglaša, ali če v 15 dneh po prejemu ne vloži niti ugovora iz drugega odstavka tega člena niti zahteve iz prvega odstavka 236. člena tega zakona, velja, če se ne dokaže drugače, da je dolžnik insolventen. Domneva insolventnosti iz tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP je torej izpodbojna, kar pomeni, da ima dolžnik v primeru, če ni pravočasno ugovarjal proti predlogu upnika za začetek postopka osebnega stečaja in če sodišče pred izdajo sklepa o začetku postopka ni opravilo druge presoje insolventnosti dolžnika v smislu četrtega odstavka 383. člena ZFPPIPP, možnost s pritožbo zoper sklep dokazati, da ni insolventen.
Sodišče prve stopnje ni sledilo predlogu upnika, da pozove stečajnega dolžnika, da predloži popis svojega premoženja in prejemkov skladno s 384. členom ZFPPIPP, vendar je imel dolžnik možnost, da v pritožbi zoper sklep navede premoženje in vrednost tega, ter s tem utemelji svoje nasprotovanje postopku osebnega stečaja, česar pa ni storil. Iz podatkov spisa tudi ne izhaja, da je dal sodišču poročilo o stanju svojega premoženja. Smiselno se v pritožbi sklicuje le na svoj poslovni delež v podjetju, katerega pa ni imenoval, niti ni navedel vrednosti poslovnega deleža. Trdi le, da podjetje normalno posluje. Pritožbeno sodišče zgolj na podlagi te trditve dolžnika ne more slediti njegovemu predlogu, da naj upošteva, da pravna oseba posluje normalno in da na podlagi tega dejstva zavrne kot neutemeljene upnikove trditve o insolventnosti dolžnika kot njenega lastnika. Drugih trditev v zvezi s svojimi prihodki ali premoženjem dolžnik v pritožbi prav tako ni navedel. S tem pa se izkaže, da s pritožbo ni uspel izpodbiti domneve insolventnosti kot pogoja za začetek postopka osebnega stečaja.
Zahtevek je ugotovitvene narave, za ugotovitvene zahtevke pa je obstoj pravnega interesa nujna procesna predpostavka, ki jo je treba izkazati tako pri uveljavljanju zahtevka na ugotovitev ničnosti pogodbe (181. člen ZPP) kot pri uveljavljanju zahtevka na ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register (41. člen ZSReg). Zavarovanje terjatev iz ugotovitvenih tožb že pojmovno ni mogoče, saj ima ugotovitvena tožba za posledico le izdajo ugotovitvene sodbe, s katero sodišče zgolj ugotovi, ali obstaja oziroma ne obstaja določena pravica ali določeno pravno razmerje (in toženi stranki ne naloži nobene dajatve oz. storitve). Ugotovitvena sodba se zato ne izvrši, pač pa se izčrpa že s samo pravnomočnostjo.
Splošni družbeni oziroma javni interes ne prestavlja interesa, ki se na podlagi ZPP in ZSReg zahteva od vložnika ugotovitvene tožbe. Pravni interes tožeče stranke, ki je zasebna družba in ne nosilec javnega interesa, se mora odražati v sferi njenih pravic oziroma njenih pravnih razmerij.
izvensodna poravnava - dogovor o izpolnitvi - izpolnitveni čas - sočasnost izpolnitve
S pogodbo o poravnavi osebe med katerimi je spor z vzajemnimi popustitvami prekinejo spor oziroma odpravijo negotovost in določijo svoje vzajemne pravice in obveznosti. Tudi za pogodbo o poravnavi veljajo splošna določila OZ o dvostranskih pogodbah, če ni zanjo določeno kaj drugega, med drugim tudi pravilo sočasne izpolnitve dvostranskih pogodb, ki pa ne velja v primeru, če je dogovorjeno ali z zakonom določeno kaj drugega ali če kaj drugega izhaja iz narave posla.
Tožena stranka je bila skladno s sklenjeno poravnavo dolžna tožeči stranki najaviti prevzem in šele, če bi to storila v dogovorjenem roku, pa ji tožeča stranka vozila ne bi dostavila na dogovorjeni kraj, bi ji lahko očitala kršitev pogodbene obveznosti.