CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - STVARNO PRAVO
VSL00044599
ZPP člen 8, 154, 154/1, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 365, 365-2. SPZ člen 25, 35. Odvetniška tarifa (2015) člen 7, 7/3. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 21, 39, 39-1, 39-2.
motenje posesti - zavrnitev tožbenega zahtevka - hoja in vožnja po tuji nepremičnini - delovni stroj - soposest - varstvo med več posestniki - samovoljna sprememba načina izvrševanja posesti - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - nestrinjanje z dokazno oceno - izpovedbe prič - dodatek za zastopanje več strank
V predmetni motenjski pravdi je bil tožbeni zahtevek zavrnjen, ker je bilo ugotovljeno, da sta bili pravdni stranki soposestnici spornega dela nepremičnine in da z očitanima motilnima dejanjema dosedanji način izvrševanja (so)posesti ni bil samovoljno spremenjen oziroma oviran. Tožnica z uveljavljanjem bistvenih kršitev določb postopka izraža svoje nestrinjanje z dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki pa je celovita in prepričljiva.
začasna odredba - stiki med starši in otroki - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - izvrševanje stikov z otrokom - sum spolne zlorabe - dokaz s sodnim izvedencem - izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - ogroženost otroka - korist mladoletnega otroka - psihološka presoja verodostojnosti izpovedb
Nasprotni udeleženki tudi s pritožbo ni uspelo zasejati dvoma v pravilnost podanega mnenja, da bi bilo zato treba zahtevati mnenje drugih izvedencev. Pritožbena kritika o metodološki neustreznosti izdelanega mnenja je posplošena. Iz mnenja, kot tudi iz razlogov prvostopenjskega sklepa izhaja, na podlagi česa sta izvedenki tvorili zaključke, ki sta jih naredili. Izvedenki sta mnenje dopolnili, odgovorili sta na vsa vprašanja ter svoje zaključke obsežno argumentirali, prav tako sta bili dodatno zaslišani.
pogodbena razširitev odgovornosti - načelo vestnosti in poštenja
Iz trditvene podlage tožnice je razvidno, da zneski glob, ki bi jih plačala kot kazen za prekrške zaradi neustrezne organizacija dela v zvezi s sanitarno sečnjo, torej zaradi zamude rokov, določenih v posameznih C odločbah, predstavljajo njeno škodo. Odgovornost za to škodo pa sta stranki z dogovorom iz tretjega odstavka 7. člena vsake od pogodb prenesli na toženko. Zakonsko podlago za tako pogodbeno določilo predstavlja 241. člen OZ, ki nosi naslov Pogodbena razširitev odgovornosti.
O tem, da je tožnica kot strokovnjak s področja upravljanja gozdov v lasti RS ob sklenitvi vsakokratne pogodbe vedela, da naročenih del v pogodbeno določenih rokih ne bo mogoče izvesti, ne gre dvomiti. Zavedala se je torej, da toženka ni imela možnosti preprečiti nastanka škode, ki bi jo tožnica eventualno utrpela s plačilom globe za prekršek zaradi zamude v zvezi z izvršitvijo del po posameznih C odločbah. Vendar možnosti nastanka te škode se je zavedala tudi toženka. To izhaja že iz dejstva, da je npr. eno od pogodb podpisala kar dva dni po preteku izpolnitvenega roka. Upoštevajoč zavedanje toženke, da dogovorjenih del ne bo zaključila v pogodbeno določenih rokih, pa ugotovitve, povzete v 13. točki te obrazložitve, ne zadoščajo za presojo, da je tožnica pri sklepanju pogodb, v razmerju do toženke ravnala v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.
odpust obveznosti - ugovor upravitelja proti odpustu obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - zavrnitev ugovora
Enako kot sodišče prve stopnje pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bilo dolžnikovo zadolževanje na meji lahkomiselnosti, vendar pa bi v primeru, da se ne bi pripetilo zmanjšanje plače zaradi reorganizacije dela in bolezni ter dodatnih stroškov zaradi stikov z otrokom, lahko svoje obveznosti poravnal. Ni pa mogoče dolžniku očitati nepoštenosti ali nevestnosti glede na to, da se je trudil, delal nadure, da skrbi za otroka.
ZSPJS člen 22d, 22e.. Uredba o dopolnitvah Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (2008) člen 4.
povečan obseg dela - dodatek - delovna uspešnost
Dela, ki ga je opravil tožnik "po nalogu nadrejenega" (ne glede na to, ali v okviru "svojega" delovnega mesta ali iz delokroga drugih delovnih mest), namreč ni mogoče šteti kar avtomatično za preseganje pričakovanih rezultatov.
V zvezi z dodatkom za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela je pomembno, da javni uslužbenec dodatno delo opravi poleg svojega rednega dela. V obravnavanem primeru je tako pomembna le količina dela, ki ga je poleg svojega dela v rednem delovnem času opravil tožnik. Ta pa ni, kot je bilo že ugotovljeno, uspel dokazati, da je bila opravljena količina dela višja od običajnega obsega dela, da bi bil tožnik upravičen do dodatka.
Tožnica neuspešno prikazuje, da naj bi takso za pritožbo plačala že 15. 10. 2020, saj je pritožbo vložila šele 9. 11. 2020. Nesmiselno navaja, da je s plačilom takse pohitela zato, da bo pritožbeno sodišče pritožbo lahko takoj vzelo v obravnavo, saj 15. 10. 2020 pritožba sploh še ni bila vložena. Tudi načrtovana odsotnost ni relevantna okoliščina za presojo, ali je tožnica plačala takso za pritožbo v roku, ki ga je sodišče določilo v nalogu z dne 11. 11. 2020.
omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - sprejem osebe na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - duševna bolezen - shizofrenija - ogrožanje življenja in zdravja
Nasprotna udeleženka v bolezen nima uvida in je do nje nekritična oziroma jo zanika, zato opušča zdravila, s tem pa prihaja do neobvladljivega vedenja, občutkov ogroženosti in motene realnosti, zaradi česar je ogroženo njeno zdravje in zdravje osemmesečnega otroka.
Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključkom izpodbijanega sklepa, da so podani vsi pogoji za pridržanje iz 39. člena ZDZdr. Pritožnica, ki je ob zaslišanju vztrajala, da ni bolna, z lastno oceno svojega zdravstvenega stanja pravilnosti sprejetih zaključkov ne more omajati.
oprostitev plačila sodnih taks pravne osebe - zasebni zavod - humanitarna organizacija - humanitarna dejavnost
Dolžnik zmotno navaja, da po vzoru društev in zavodov obstajajo ločene kategorije humanitarnih organizacij, tiste, ki v skladu z ZHO delujejo v javnem interesu in ″splošne″. Prvi odstavek 1. člena ZHO določa pravne subjekte, ki lahko pridobijo status humanitarne organizacije, ki deluje v javnem interesu na področjih socialnega in zdravstvenega varstva.
Pri humanitarnih organizacijah gre za zelo pomembno družbeno vlogo človekoljubnih organizacij, ki delujejo tudi v javnem družbenem interesu ter se v znatnem delu financirajo z javnimi sredstvi. To pomeni, da so humanitarne organizacije samo ene in vedno v javnem interesu. Vsi ostali subjekti se lahko ukvarjajo s humanitarno dejavnostjo, kar ni isto kot humanitarna organizacija po ZHO in ZST-1 ter je pravilno razlogovalo sodišče prve stopnje.
prisilna poravnava na predlog upnika - omejitev dolžnikovih poslov - najem kredita - soglasje sodišča - pogoji za izdajo soglasja
Sodišče ob odločanju, ali bo dalo soglasje k odobritvi najema dodatnih likvidnih sredstev presoja, ali je posojilo ali kredit, ki ga želi dolžnik najeti, namenjeno opravljanju rednih poslov v zvezi z opravljanjem dolžnikove dejavnosti ali poravnavanjem obveznosti iz teh poslov in ali znesek najetega posojila ali kredita presega skupni znesek likvidnih sredstev, potrebnih za financiranje poslovanja iz prvega odstavka 151. člena ZFPPIPP in kritje stroškov postopka prisilne poravnave. V danem primeru sta ta dva pogoja izpolnjena. To pa še ne pomeni, da je sodišče v vseh primerih omejeno le na presojo teh dejstev.
ZIZ člen 7, 34, 55, 82, 82/1, 83. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 38, 74.
ugovor dolžnika zoper novo izvršilno sredstvo - izvršba z rubežem premičnin - zaslišanje dolžnika - kraj rubeža - razlogi za ugovor - naknadna objektivna kumulacija izvršilnih sredstev
Zakon upniku ne nalaga obveznosti, da predlog za novo sredstvo izvršbe utemelji ali izkaže njegovo upravičenost. Edini pogoj za naknadno objektivno kumulacijo sredstev in predmetov izvršbe je, da izvršilni postopek še ni končan.
Upnik je tisti, ki v predlogu za izvršbo odreja predmete in sredstva izvršbe in v njegovi izključni dispoziciji je, ali bo že v predlogu za izvršbo predlagal izvršbo na eno ali več sredstev, ali bo novo sredstvo izvršbe predlagal šele tekom postopka poleg ali namesto že dovoljenih sredstev. Sodišče pri tem upnikovemu predlogu glede predlaganih sredstev in predmetov izvršbe zgolj sledi.
ZZVZZ člen 87. Pravilnik o protieksplozijski zaščiti (2016) člen 15.
regresni zahtevek zavoda - regres Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije - sodni izvedenec - odgovornost delodajalca
Nezadovoljstvo ene od strank z izvedeniškim mnenjem po ustaljeni sodni praksi ni razlog za postavitev drugega izvedenca.
Trditve, da so bili delavci seznanjeni s spremembo kuriva in z vsemi navodili, tudi če bi držale, ne pomenijo, da je zaradi njihove malomarnosti pretrgana vzročna zveza med njeno opustitvijo s pravilnikom predpisanega dolžnega ravnanja in nastalo škodo.
Dogovarjanje pravdnih strank o tem, da bo iz posojenega denarja vzpostavljena proizvodnja izdelkov iz gliv, še ne daje podlage za zaključek, da pravdni stranki nista imeli pogodbene volje za nastanek posojilnih pogodb, temveč za nastanek družbene pogodbe.
sodna ureditev meje - potek meje - katastrski podatek - meja med javnim dobrim in zasebnim zemljiščem - potek meje po podatkih zemljiškega katastra - kriterij močnejše pravice
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je mejo med zemljiščem, ki je javno dobro, in zemljiščem, ki je v zasebni lasti, mogoče določiti le po kriteriju močnejše pravice. Ker je javno dobro stvar, ki jo lahko uporablja vsakdo, je praviloma izven pravnega prometa in na njem ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem. Sodna praksa je enotna, da je treba iz navedenih razlogov pri ureditvi meje med javnim dobrim in zemljiščem v zasebni lasti upoštevati stanje v katastru. Izjeme od tega pravila so mogoče le v primeru napake ali pomanjkljivosti v katastru, kar mora biti posebej ugotovljeno.
Ni utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, ker ni uporabilo določb OZ o neupravičeni obogatitvi. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, gre za neupravičeno obogatitev takrat, kadar je nekdo obogaten brez pravnega temelja. V konkretnem primeru pa je pravni temelj za plačilo kupnine obstajal, saj je bila kupnina plačana na podlagi prodajne pogodbe. Sodna praksa je že večkrat zavzela stališče, da gre v primeru manjše površine nepremičnine, kot je navedena v pogodbi, za izpolnitev s stvarno napako.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00046437
ZPP člen 243, 286a. SPZ člen 66, 66/3, 70, 70/2. OZ člen 507, 513, 513/3.
delitev solastnine - načini delitve - sodni izvedenec - dokazna moč - izvedensko mnenje - rok za pripombe zoper izvedensko mnenje - zamuda sodnega roka - prekluzija trditev in dokazov - zavlačevanje postopka - prodaja solastniškega deleža - nepravdni postopek za razdružitev solastnine - upravičenja solastnika - pravica razpolaganja - razpolaganje z nepremičnino v solastnini - zakonita predkupna pravica - predkupna pravica solastnika nepremičnine
Sodišču ini strankam mora biti omogočeno, da mnenje izvedenca kritično analizirajo in se o njem izjavijo. Ker ima v postopku delitve solastnine mnenje izvedenca močno dokazno moč, je vloga sodišča, da mnenje vsestransko preizkusi, še bolj poudarjena.
Vloge in listine, posredovane na poziv sodišča po prvem ali drugem odstavku 286.a člena ZPP, ki se predložijo po poteku roka, ki ga je določilo sodišče, se upoštevajo, če jih stranka predhodno brez svoje krivde ni mogla predložiti, ali če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora. Sodišče bi pripombe nasprotnega udeleženca na izvedensko mnenje lahko zavrnilo, če bi ocenilo, da želi z njimi zavlačevati postopek. V konkretnem primeru takšna situacija ni bila podana.
Dejstvo, da teče nepravdni postopek za razdelitev solastnih nepremičnin udeležencev postopka, na upravičenje nasprotnega udeleženca, da sklene prodajno pogodbo za solastne nepremičnine, nima nobenega vpliva. Solastnik lahko razpolaga s solastninsko pravico brez soglasja drugih solastnikov (tretji odstavek 66. člena SPZ), pri tem pa je omejen s solastninsko pravico drugih solastnikov le toliko, da jih je kot imetnike zakonite predkupne pravice dolžan obvestiti o nameravani prodaji in jim ponuditi, da deleže kupijo sami pod enakimi pogoji (507. člen v zvezi s tretjim odstavkom 513. člena OZ).
OZ člen 190, 191, 192, 193, 194, 195, 196, 197, 198. SPZ člen 48, 54. ZZLPPO člen 6.
neupravičena pridobitev - obogatitev - korist - vlaganja v nepremičnino - prirast - prehod koristi - trditvena podlaga - pravna podlaga - zmotna uporaba materialnega prava
S tem ko se je sodišče prve stopnje osredotočilo le na potencialno večvrednost zadevnih nepremičnin za njihove solastnike, je preozko razlagalo pojem obogatitve oziroma koristi. Tožeča stranka je sicer med drugim zatrjevala, da se je vrednost teh nepremičnin povečala najmanj v višini vloženih sredstev, vendar to ne pomeni, da je v obravnavanem primeru možno obogatitev razumeti zgolj v luči določb SPZ o nepremičninski prirasti. Sodišče mora namreč po uradni dolžnosti preizkusiti utemeljenost tožbenega zahtevka po vseh pravnih podlagah, ki bi utegnile biti relevantne z vidika dejstev, na katera tožeča stranka opira svoj zahtevek. V predmetni zadevi je odločilno, da je tožeča stranka, misleč, da je 3,47 odstotni solastnik zadevnih nepremičnin, zagotavljala sredstva, potrebna za njihovo investicijsko vzdrževanje in investicije vanje, v višini, ki odpade na ta solastniški delež, nakar se je s sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 16/2015 z dne 5.3.2015 izkazalo, da ta solastniški delež pripada toženi stranki, zaradi česar tožeča stranka od tožene zahteva povrnitev teh sredstev. Pri tem pa je potrebno upoštevati še, da se lahko obogatitev oziroma korist kaže tudi kot prihranek lastnih sredstev. Glede na pojasnjeno bi tako sodišče prve stopnje moralo problematiko konkretnega primera presojati skozi širše zasnovano vsebino določb OZ o neupravičeni pridobitvi.
informacijske pravice družbenika - zavrnitveni razlog - sodni rok - rok za odgovor na predlog - pravica družbenika do informacije in vpogleda
Namen določbe 512. člena ZGD-1 je, da poskušajo družbeniki in poslovodstvo družbe medsebojne nesporazume reševati izvensodno in hitro. 513. člen ZGD-1 določa, da sme družbenik, ki mu informacije nisi bile dane ali mu ni bil dovoljen vpogled v knjige in spise ali je poslovodja zavrnil njegovo zahtevo v nasprotju z drugim odstavkom 512. člena ZGD-1, od sodišča zahtevati, da s sodno odločbo dovoli, da se informacije dajo ali da se dovoli vpogled. Družbenik naj se torej obrne na sodišče, ko mu informacije s strani poslovodstva niso bile dane.
Predlagateljica je še vedno družbenica nasprotnega udeleženca, ne glede na sklenjeno Pogodbo o odkupu poslovnega deleža. Pravica družbenika do informacij in vpogleda, ki jo ureja 512. člen ZGD-1, je samostojna družbenikova individualna članska pravica, ki mu pripada na podlagi imetništva poslovnega deleža v določeni družbi. Prav tako je pravica družbenika do informacij in vpogleda obsežna, njegova zahteva pa se lahko v skladu s prvim odstavkom 512. člena ZGD-1 nanaša na katerekoli zadeve družbe. Omejitev te pravice je posledično potrebno razlagati ozko in je možna le v izjemnih primerih.