KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00043932
ZKP člen 506, 506/4.
preklic pogojne obsodbe - pogojna obsodba s posebnim pogojem
Ker je torej potrjeno, da je obsojenec posebni pogoj, določen v pogojni obsodbi, izpolnil, ni več razlogov za preklic pogojne obsodbe, zato je pritožbeno sodišče pritožbi obsojenca ugodilo in v skladu z določbo četrtega odstavka 506. člena ZKP izpodbijano sodbo razveljavilo in postopek za preklic pogojne obsodbe zoper obsojenca ustavilo.
ZKP člen 94, 94/1, 95, 95/4, 95/5, 95/6, 119, 119/1. ZZUSUDJZ člen 4.a.
krivdno povzročeni stroški - stroški priče - oprostitev plačila stroškov
V zvezi s pritožnikovim prizadevanjem za oprostitev plačila naloženih krivdnih stroškov pa je le še dodati, da slednje izrecno onemogoča šesti odstavek 95. člena ZKP, ki določa, da določbe o oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu stroškov iz četrtega in petega odstavka 95. člena ZKP ne veljajo v primerih iz 94. člena tega zakona.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00048762
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 207, 207/5, 272, 272/2.
podaljšanje pripora po vloženi obtožnici - predlog za podaljšanje pripora - zakonska podlaga
Dejstvo je, da gre pri navedbi drugega odstavka 205. člena ZKP za pomoto, saj ni dvoma, da je preiskava že zaključena in da je državna tožilka podaljšanje pripora predlagala po vloženi obtožbi. Svoj predlog je v tej smeri tudi vsebinsko utemeljila, zaradi česar je imelo sodišče prve stopnje podlago, da je odločalo o njenem predlogu. Tudi kolikor zakonske podlage ne bi izrecno navedla, to ne predstavlja ovire, da sodišče o predlogu ne bi moglo odločati. Kadar je zakonska podlaga za določeno procesno dejanje podana že v samem zakonu, ni potrebno, da se ob vlogi strank le-ta izrecno navede.
Po oceni pritožbenega sodišča pa v postopku iztisnitve možnost izpodbijanja ni izključena le iz razloga, ker ponujena denarna odpravnina ni primerna (oz. ker ni bila pravilno ponujena ali sploh ni bila ponujena), marveč tudi iz razloga kršitve delničarjeve pravice do obveščenosti iz 305. člena ZGD-1, če se zahtevane informacije po svojem bistvu nanašajo na višino denarne odpravnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00045224
Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 85, 85/1, 85/1-a, 85/1-b. Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti ( Rim II ) člen 4, 18. ZOZP člen 18, 20, 20/1, 42a. OZ člen 131, 131/1, 169, 174, 174/1, 963, 965.
gospodarski spor majhne vrednosti - podlaga za odgovornost - povzročitev škode - obseg povrnitve premoženjske škode - popolna odškodnina - povrnitev premoženjske škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja - odškodninska odgovornost povzročitelja - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - odškodninska odgovornost zavarovalnice - prehod zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico (subrogacija) - kolizijska pravila - subrogacija - direktna tožba oškodovanca - direktna tožba zoper zavarovalnico
Iz določila prvega odstavka 85. člena Uredbe 883/2004 izhaja, da se aktivna legitimacija nosilca dajatev ene države članice za posledice škodnega dogodka, do katerega je prišlo v drugi državi članici proti tretjemu, ki je odgovoren za poškodbo, presoja po pravu prve države. Aktivna legitimacija nosilca je po Uredbi podana v dveh primerih: po (a) točki prvega odstavka tega člena v primeru subrogacije, po (b) točki pa v primeru direktne tožbe. Kadar je torej za zahtevke, ki jih uveljavlja nosilec socialnih dajatev, po tujem pravu predpisana subrogacija ali pa direktna tožba, je njegova aktivna legitimacija podana.
Iz 85. člena Uredbe 883/2004 sledi, da ima upravičenec zahtevke proti tretjemu, ki je odgovoren za poškodbo na podlagi subrogacije ali direktne tožbe. Kdo je tretji, se presoja po pravu države, kjer je škoda nastala. To namreč izhaja iz Uredbe (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. 6. 2007 (Uredba Rim II). Po 4. členu te Uredbe se za neposlovne obveznosti na podlagi odškodninske odgovornosti uporabi pravo države, kjer je škoda nastala (4. člen). V tej pravdi torej slovensko pravo. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je presojo o pasivni legitimaciji toženke oprlo na določilo 20.a člena ZOZP (pravilno 20. člena). Ta v prvem odstavku daje oškodovancu pravico zahtevati povrnitev škode, ki jo krije zavarovanje avtomobilske odgovornosti, neposredno od zavarovalnice. Po slovenskem pravu ima torej oškodovanec v prometu pravico zahtevati povrnitev škode bodisi od povzročitelja (prvi odstavek 131. člena OZ), bodisi od njegove zavarovalnice (prvi odstavek 20. člena ZOZP). Pa tudi po 18. členu Uredbe Rim II lahko oškodovanec vloži neposreden odškodninski zahtevek zoper zavarovalnico odgovorne osebe, če tako določa pravo, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti ali za zavarovalno pogodbo. Iz tega sledi, da pasivno legitimacijo določajo kogentni predpisi, ne pa pogodbeno zavarovalno razmerje toženke z neposrednim povzročiteljem škode, kot zmotno meni pritožnica. To pogodbeno razmerje pa utegne biti pomembno kvečjemu kot okvir, izven katerega oškodovanec ne bi mogel izterjati več, kot izhaja iz te zavarovalne pogodbe.
Kolizijsko pravilo iz 85. člena Uredbe 883/2004 ne spreminja pravila o uporabi prava za presojo nepogodbene odškodninske odgovornosti. Za nepogodbene obveznosti na odškodninski podlagi se glede odgovornosti, kot je bilo že pojasnjeno, uporabi pravo države, kjer je škoda nastala. Iz tega sledi, da je zahtevek nosilca socialnega zavarovanja lahko utemeljen le glede tistih pravic, ki jih ima oškodovanec zoper povzročitelja prometne nezgode po pravu države, kjer je prišlo do prometne nezgode. Nosilec socialnih dajatev pa ne more pridobiti več pravic, kot jih ima neposredni oškodovanec do povzročitelja škode.
Glede obsega zahtevka, ki preide na nosilca, odgovornega za dodelitev socialnih dajatev, oziroma glede obsega zahtevka, ki ga ima ta po samem zakonu, je torej treba uporabiti pravo nosilca socialnih dajatev. Omejitev, ki jih morda glede tega predpisuje država članica, v kateri ima sedež tožena zavarovalnica, ni mogoče upoštevati.
Nosilec, odgovoren za dodelitev socialnih dajatev od tožene zavarovalnice ne more izterjati več, kot bi po pravu države, v kateri se je zgodil škodni dogodek, lahko izterjal oškodovanec od povzročitelja. Torej je nosilčev zahtevek omejen do višine tega zneska. To pa še ne pomeni, da lahko nosilec toliko kot od povzročitelja izterja tudi od njegove jamstvene zavarovalnice. Niti evropska zakonodaja niti sodbe SEU ne morejo poseči v zakonita pogodbena razmerja. Zato drži pritožbeno stališče, da tožena zavarovalnica ne more odgovarjati strožje, kot se je bila s pogodbo (kadar je zakonita) zavezala povzročitelju škode.
Neizplačani pokojninski prejemki, ki so do smrti zapustnice že zapadli, kot premoženje zapustnice delijo usodo premoženja, ki ga je imela zapustnica ob smrti.
Zoper izpodbijano sodbo v času, ko je bila izdana, pritožba po določbi drugega odstavka 66. člena ZP-1 ni bila dovoljena. Vlagatelj je v pritožbi izkazal, da je zoper sodbo v roku vložil ustavno pritožbo s predlogom za izjemno obravnavo, o kateri do dneva objave odločbe Up-991/17 (14.1.2021) še ni bilo odločeno. Predmetna pritožba je bila vložena 1.2.2021 in je zato pravočasna. Hkrati pa to pomeni, da izpodbijana sodba v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča še ni postala pravnomočna, saj o dopustni in pravočasni pritožbi zoper njo še ni bilo odločeno.
Ugotovitvene sodbe kot takšne ne morejo biti predmet prisilne izvršbe oziroma izvršitve, saj so pravno učinkovite že s samo pravnomočnostjo. Njene pravne posledice se bodo odrazile v upravnem postopku, kjer bodo denacionalizacijskim upravičencem zagotovile možnost, da bodo svoje pravice glede oblike denacionalizacije lahko uveljavili v denacionalizacijskem postopku in v skladu s pravili ZDen.
Z 88. členom ZDen je bilo tako s prepovedjo razpolaganja premoženje, ki je (lahko) predmet vračanja denacionalizacijskim upravičencem v naravi, začasno izvzeto iz pravnega prometa.
Glede na pravne učinke izvzetja stvari iz pravnega prometa je tako prepoved razpolaganja iz 88. člena ZDen absolutna in velja tako za denacionalizacijske zavezance kot tudi za vse morebitne nadaljnje sukcesivne pridobitelje
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00045682
KZ-1 člen 49, 50, 50/1, 51, 51/2, 308, 308/3.. ZKP člen 92, 92/5, 269, 269/2.
prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države - odločba o stroških postopka - omilitev kazni - posebne olajševalne okoliščine - olajševalne okoliščine - odmera kazni - stroški prevoda
Pritožbeno sodišče se strinja z državno tožilko, da morajo biti materialni razlogi za omilitev kazni tako tehtni, da so vsebinsko enakovredni tistim iz prve alineje 50. člena KZ-1 in jih je trebe razlagati restriktivno. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe (točki 3 in 4) je razvidno, da je sodišče prve stopnje kot posebno olajševalno okoliščino, ki utemeljuje izrek omiljene kazni upoštevalo obtoženčevo priznanje, obžalovanje in obljubo, da kaznivega dejanja ne bo ponovil, kar je enakovredno formalnim razlogom iz drugega odstavka 51. člena KZ-1 v povezavi s prvo alinejo 50. člena KZ-1. Ostale okoliščine (nekaznovanost in mladost) pa je upoštevalo le kot "navadne" olajševalne okoliščine iz 49. člena KZ-1, ki vplivajo na to, ali bo odmerjena kazen pod zakonskim minimumom višja ali nižja (na podlagi 2. točke 51. člena KZ-1 bi lahko sodišče kazen omililo do največ enega leta). V nasprotju z višjo državno tožilko pritožbeno sodišče meni, da je sodišče prve stopnje pri odmeri kazni dovolj veliko težo dalo obteževalnima okoliščinama, da je obtoženec na ozemlje R Slovenije spravil kar 25 tujcev in da je dejanje storil z najvišjo obliko krivde – to je direktnim naklepom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSC00073304
OZ člen 458. ZVPot člen 37, 37/1, 37/2. ZS člen 17, 71. ZPP člen 302.
izločitev sodnika - odgovornost za stvarne napake - kršitev načela neposrednosti - pravica do zakonitega sodnika - letni razpored dela sodnikov - pravočasnost obvestila o napaki
V predmetni zadevi je sodnica, ki je o zadevi razsodila, dne 20. 8. 2020 glavno obravnavo opravila in se je ta tudi začela znova. Kršitev načela neposrednosti pomeni absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 1. točki drugega odstavka 339. člena ZPP tedaj, kadar sprejme odločbo sodnik, ki na glavni obravnavi sploh ni sodeloval, kar pa ni primer v tej zadevi.
Spremembe Letnega razporeda dela med letom so dovoljene, če se pri sodišču izprazni ali zasede eno ali več sodniških mest, če jih narekujejo spremembe v pripadu zadev in drugih primerih, ki jih določi zakon ali jih predvidi sodni red (osmi odstavek 71. člena ZS), sodni red pa tem razlogom dodaja tudi daljšo sodnikovo odsotnost (tretji odstavek 154. člena).
Sodišče prve stopnje je pravilno in utemeljeno zaključilo, da je vozilo ob nakupu imelo skrito stvarno napako (prevelika poraba olja in obraba batov in batnih obročkov), za katero tožnici kot kupcu odgovarja tožena stranka kot prodajalec.
ZPP člen 82, 83, 83/1, 152. Odvetniška tarifa (2015) člen 17, 17/5.
sklep o stroških postopka - začasna zastopnica - višina nagrade odvetniku - predlog za postavitev začasnega zastopnika - pravica do nagrade in povrnitve potrebnih izdatkov
Sodišče ob predpostavkah iz 82. člena ZPP začasnega zastopnika ne more postaviti po uradni dolžnosti, začasnega zastopnika postavi zgolj na predlog tožnika (oziroma predlagatelja v nepravdnem postopku), kar že samo po sebi pomeni, da v tem primeru ni moč uporabiti določbe petega odstavka 17. člena OT.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00044550
ZASP člen 81, 130, 130/1, 168, 168/1, 168/2, 168/3. OZ člen 131, 131/1, 190, 190/1. ZDDV-1 člen 3. ZPP člen 212, 243, 286, 286/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8.
fonogram - javna priobčitev fonogramov - primerno nadomestilo - višina nadomestila - prihodki iz radijske dejavnosti - skupni sporazum o višini nadomestil - začasna tarifa - civilna kazen - račun (faktura) - davek na dodano vrednost (DDV) - plačilo DDV - povezane osebe - neizvedba dokaza - trditveno in dokazno breme - prekluzija trditev in dokazov - dokazovanje z izvedencem
Standardu primernosti je zadoščeno, če se v nadomestilu ustrezno odražajo pravice in potrebe vseh udeležencev, kar se v osnovi določa s sporazumom strank, ki imajo uravnoteženo pogajalsko moč.
S trditvami o izigravanju se v bistvu ne nasprotuje primernosti predpisov, ampak se nasprotuje upoštevanju dejanskega stanja, ki je nastalo zaradi sklenitev posameznega pravnega akta in povzroča učinke, ki niso skladni s predpisi oziroma njihovim namenom. Tožeča stranka s trditvami o izigravanju v konkretnem primeru tako ne nasprotuje primernosti načina določitve nadomestila po SS 2006, temveč le višini prihodkov, ki naj se upošteva pri odmeri primernega nadomestila.
Tožeča stranka je imela možnost udeležiti se uvodnega sestanka z izvedenko in sodelovati pri pregledu dokumentacije. Tega ni izkoristila. Zato so neutemeljeni vsi pritožbeni očitki, da izvedenka svojega dela ni opravila dovolj skrbno, ker ni pregledala listin, ki so podlaga izdanim fakturam. Skladno z računovodskimi pravili se faktura šteje za verodostojno listino, ki izkazuje resničen poslovni dogodek. Izvedenka je pojasnila kako je razbrala kaj pomeni opis storitve na fakturi ter da je vsebino opisa storitev na fakturi še dodatno preverjala pri računovodji in zakonitemu zastopniku tožene stranke. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da mnenje izvedenke v tem delu ni pomanjkljivo.
Neupoštevanje pravil o prekluzijah lahko predstavlja kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki določa, da je bistvena kršitev določb pravdnega postopka podana, če sodišče med postopkom ni uporabilo kakšne določbe tega zakona ali jo je uporabilo nepravilno, pa bi lahko to vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe. Ker pritožbeno sodišče na relativne bistvene kršitve postopka ne pazi po uradni dolžnosti, nosi pritožnik ne samo prepričevalno breme, da je bila zatrjevana kršitev storjena, pač pa tudi prepričevalno breme o verjetnosti njenega vpliva na rezultat sojenja.
Neposlovne obveznosti nastanejo na podlagi zakona in niso posledica dobave blaga ali opravljene storitve, ki so predmet obdavčitve po 3. členu ZDDV-1.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00044575
KZ-1 člen 289. ZKP člen 18, 18/1, 39, 39/1, 39/1-6, 236, 236/1, 236/1-5, 240, 240/2, 308, 371, 371/1, 371/1-3, 371/2, 372, 372/1, 391, 442, 442/1, 442/2,. ZPP člen 369. ZDSS-1 člen 19.
preprečitev vrnitve na delo - navzočnost na obravnavi - sojenje v nenavzočnosti - pravica do obrambe - prosta presoja dokazov - izločitev sodnika - dvom o nepristranskosti razpravljajočega sodnika - poziv delavcu za vrnitev na delo - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje
Določba 308. člena ZKP se uporablja v rednih kazenskih postopkih, ko je podana pristojnost okrožnega sodišča, v obravnavanem primeru pa je podana pristojnost okrajnega sodišča in se zato uporabljajo določbe o skrajšanem postopku, v katerem se pogoji za sojenje v nenavzočnosti obdolženca in zagovornika določeni v 442. členu ZKP. Zagovornik je ob zaslišanju priče sodišče prve stopnje obvestil, da ima kasneje še eno obravnavo pred drugim sodiščem, vendar to samo po sebi ni opravičljiv razlog za preložitev glavne obravnave, še posebej ob upoštevanju, da zagovornik ni predložil nobenih dokazil, s katerim bi svoje navedbe izkazal. Zgolj subjektivno prepričanje obdolženca v pristranskost sodnice, ki ni podprto z nobeno konkretno okoliščino, ki bi lahko objektivno vzbudila dvom o nepristranskosti, ni dovolj za zaključek, da je bil obdolženec deležen pristranskega sojenja. Zakonski znak očitanega kaznivega dejanja je nespoštovanje sodbe delovnega sodišča, ki se odrazi v dejstvu zavrnitve oziroma neuresničitve vrnitve delavca na delo k delodajalcu.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - količina droge - lastna uporaba
Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da v kolikor bi obtoženec res mamilo imel zase, potem mu bežati pred policijo ne bi bilo potrebno, prav tako pa je neobičajno, da bi nekdo za lastno uporabo hranil pri sebi tolikšno število zavitkov, kakor je to v konkretnem primeru, saj bi za to ne bilo nikakršnega razloga.
Dejstvo je, da gre pri obtožencu za specialnega povratnika, ki je sedaj obravnavano kaznivo dejanje storil še preden je pričel prestajati kazen po poprejšnji obsodbi, kar nedvomno kaže na to, da prejšnje obtožencu izrečene kazni pozitivnega učinka v smeri neizvrševanja kaznivih dejanj nanj niso imele, zaradi česar se kazen, določena za sedaj obravnavano kaznivo dejanje pri obtožencu izkaže prej premila kot prestroga in zaradi česar tudi relativna odmaknjenost dogodka ne more imeti nikakršne teže, tako, kakor se temu nadeja zagovornica.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00046839
KZ-1 člen 48, 323, 323/1, 324, 324/1, 324/1-1, 324/4 .. ZPrCP člen 37, 37/3, 104, 104/1.
kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti - kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti vzročna zveza - vožnja pod vplivom alkohola - nevarna vožnja v cestnem prometu - pogojna obsodba - stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila
Dejstvo je, da je obtoženec vozil pod vplivom alkohola. aradi česar je bil manj pozoren na dogajanje pred seboj in je bil v svojih reakcijah tudi počasnejši. Preko desnega roba cestišča pa ni zapeljal zato, ker bi bil zaradi alkohola absolutno nesposoben za vožnjo, pač pa zaradi tega, ker si je, tudi zaradi zaužitega alkohola, dal opravka z mobitelom in je zato prepozno reagiral. Čeprav je takšno ravnanje povsem nesprejemljivo, pa njegova vožnja vendar ni bila brezobzirna zaradi česar tudi ni moč utemeljeno sklepati, da je obtoženec najmanj privolil v takšno prometno nesrečo, kot se je nato dejansko dogodila.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - prepozna vloga - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - osebno vročanje - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - nedopustne pritožbene novote
Pritožbena trditev, da se hiši na naslovu X. 2 ni smel približati že ob izreku prepovedi približevanja hiši na naslovu X. 1, ker sta hiši na razdalji manj kot 200 metrov, je pavšalna in neobrazložena in je zato pritožbeno sodišče ne more upoštevati. Glede na to, da toženec ne zanika, da je v aprilu 2020, ko sta se mu vročala tožba in sklep o začasni odredbi, bival na naslovu X. 2, kar je dodatno podkrepljeno tudi z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da tudi iz predloženih listin izhaja, da je toženec v pomembnem obdobju vročanja sporne pošiljke dejansko prebival na naslovu X. 2, česar toženec tudi ne izpodbija, pa mu je bila edino na tem naslovu možna osebna vročitev tožbe in sklepa o začasni odredbi.
predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - zavrženje predloga - rok za vložitev predloga - predložitev zdravniškega spričevala - opravičljivi razlogi
Res zakon pravi, da se zavrže tudi predlog, ki mu ni priloženo zdravniško spričevalo o opravljenem kontrolnem pregledu, vendar je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da vložitev predloga, ki mu iz objektivno opravičljivih razlogov ni priloženo zdravniško spričevalo, lahko zadrži izvršitev prenehanja vozniškega dovoljenja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00048750
ZKP člen 195.a, 201, 201/1, 201/3.. KZ-1 člen 286, 286/1.
prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - oviranje pravosodnih in drugih državnih organov - zakonski znaki - ponovitvena nevarnost - sorazmernost
Eden od zakonskih znakov obravnavanega kaznivega dejanja je poleg vplivanja na priče tudi vplivanje na izvajanje dokazov, kar predlog za pregon gotovo je, nenazadnje pa je zagovornik očitno prezrl, da je v izreku izpodbijanega sklepa naveden tudi očitek obdolžencu, da naj bi obdolženec z grožnjami in ustrahovanjem vplival na I. in G.P., da bi v zvezi z vloženim predlogom za pregon tudi spremenila svoje pričevanje.
ZNB člen 39, 57, 57/1, 57/1-14.. URS člen 154.. ZP-1 člen 2, 168.
ustavitev postopka o prekršku - postopek o prekršku proti mladoletniku - načelo zakonitosti - blanketna norma - objava predpisov - veljavnost predpisov - časovna veljavnost predpisov
Sklepi Vlade, s katerimi je bila podaljšana veljavnost ukrepov iz Odloka, so splošen predpis (na abstrakten način urejajo pravni položaj nedoločenega števila subjektov, na katere se predpis nanaša). Po 154. členu Ustave RS pa morajo biti predpisi objavljeni, preden začno veljati. Povedano pomeni, da sklepi, ki niso bili objavljeni v Uradnem listu, niso začeli veljati. Kršitev prepovedi zbiranja in prepovedi prehajanja občinskih meja dne 26.11.2020 (ko naj bi mladoletnik storil očitani prekršek) ni bila s predpisom določena kot prekršek.
višina odškodnine - odškodninska renta - nepremoženjska škoda
Po delni ugoditvi pritožbi je določena odškodnina za celotno nematerialno škodo brez upoštevanja tožničinega soprispevka v višini 98.000,00 EUR (30.000,00 EUR za telesne bolečine in neugodnosti, 4.000,00 EUR za strah, 4.000,00 EUR za skaženost in 60.000,00 EUR za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti), ki ustreza dobrim 83 povprečnim neto plačam v Republiki Sloveniji v času izdaje sodbe sodišča prve stopnje, pomeni pravično zadoščenje za škodo, ki jo je tožnica utrpela, utrpela pa je hudo poškodbo glave, ki ustreza po klasifikaciji po Fischerju V. stopnji.
Po presoji pritožbenega sodišča pa je tudi nepreverljiv zaključek sodišča prve stopnje, ki izhaja iz drugega odstavka na strani 52 obrazložitve izpodbijane sodbe, to je, da se je višina tožničine invalidske pokojnine od 1. 5. 2015 občasno revalorizirala in da bi bilo treba na enak način revalorizirati in ohranjati enako vrednost glede na rast življenjskih stroškov tudi izhodiščni znesek 994,04 EUR, da sprememba višine invalidske pokojnine ni vplivala na višino vsakomesečne izgube zaslužka z izhodiščno nesporno vrednostjo 332,21 EUR, ker tega zaključka ni sodišče prve stopnje utemeljilo z nobenim objektivnim dejstvom (okoliščino). Zato je sodba v tem delu obremenjena z bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 332. člena ZPP, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Drugih bistvenih kršitev, na katere mora paziti uradoma, pa ni ugotovilo (drugi odstavek 350. člena ZPP).