spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - vrednost spornega predmeta - ustalitev pristojnosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - nadaljevanje postopka po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - prehod iz izvršilnega v pravdni postopek - dopolnitev tožbe - zmanjšanje tožbenega zahtevka
Ker je bilo v obravnavanem primeru v času izdaje sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki šteje za tožbo, stvarno pristojno za odločanje okrožno sodišče, se je pristojnost tega sodišča ob naknadnem znižanju zahtevka ustalila.
ugovor zoper plačilni nalog - sodna taksa za pritožbo - odmera sodne takse - vrednost spornega predmeta - ugotovitev vrednosti spornega predmeta - vrednost izpodbijanega dela sodbe - naravni sodnik - letni razpored dela sodnikov
Ker je tožnica s sodbo uspela z zneskom 118.582,00 EUR in ker s pritožbo izpodbija celoten zavrnilni del navedene sodbe, predstavlja vrednost spornega predmeta, od katerega se odmeri sodna taksa za pritožbo, razlika med višino vtoževanega zneska (696.073,90 EUR) in višino z izpodbijano sodbo dosojenega zneska. Vrednost zavrnilnega dela tožbenega zahtevka, od katerega je treba odmeriti sodno takso za pritožbo, tako znaša 577.491,90 EUR.
ZDR-1 člen 156, 156/1.. ZSSloV člen 53, 53/2.. ZObr člen 97f, 97f/2.
tedenski počitek - odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - misija - vojska
Dnevno informiranje, ki ni potekalo v obliki formalnih, posebej organiziranih obveznih sestankov, ki bi bili (kot takšni) del delovne obveznosti, ne krati pravice do počitka oziroma krajših sestankov brez posebnih formalnosti in obveznosti ni mogoče šteti za kršitev pravice do tedenskega počitka.
Ker krajših sestankov brez posebnih formalnosti in obveznosti ni mogoče šteti za kršitev pravice do tedenskega počitka, tožnik pa ni niti zatrjeval ne dokazal, da bi bili sestanki na dneve, ki so opredeljeni kot njegov prosti dnevi, drugačni, je njegov tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine neutemeljen.
ZPP člen 132, 132/2, 140, 141, 313. ZIZ člen 21, 21/2. ZPSto-2 člen 42, 42/2. OZ člen 299, 299/1.
stroški vročanja - obsežna listinska dokumentacija - načini vročanja - vročanje s fikcijo - poštne storitve - vročanje sodnih pisanj po pošti - pooblaščeni vročevalec - paricijski rok - zakonske zamudne obresti od stroškov postopka - tek zakonskih zamudnih obresti - izpolnitev obveznosti
Ker ima vloga priloge, ki so obsežnejše kot je predalčnik v blokih, mora sodišče poskusiti opraviti vročitev po 140. in 141. členu ZPP. Nepravilno je ravnanje sodišča, ko je brez predloga tožeče stranke zaradi obsežnih prilog (višine) ravnalo brez predloga stranke po drugem odstavku 132. člena ZPP in postavilo detektiva, stroške pa naložilo po uspehu.
ZDR-1 člen 202.. OZ člen 335, 335/2, 336, 336/1.. ZGas člen 14a, 14a/9.. ZDR člen 206.. ZPIZ-2 člen 413, 413/1.. ZPIZ-1 člen 289, 289/3.
obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - zastaranje terjatve - čista denarna terjatev - terjatev iz delovnega razmerja - poklicni gasilci
Materialnopravno pravilno in skladno s sodno prakso je stališče o zastaranju tožbenega zahtevka. V skladu z določbo devetega odstavka 14.a člena ZGas je tožnik kot poklicni gasilec upravičen do priznavanja zavarovalne dobe s povečanjem oziroma obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v skladu s splošnimi predpisi. Po navedeni določbi imajo poklicni gasilci pravico do priznavanja zavarovalne dobe s povečanjem oziroma obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v skladu s splošnimi predpisi. Gre za terjatve iz delovnega razmerja, ki zastarajo v roku petih let v skladu z določbo 202. člena ZDR-1 oziroma v skladu z določbo 206. člena ZDR, ki je veljal do 11. 4. 2013.
Sodišče prve stopnje je sklep z dne 4. 9. 2020, ki ga tožnik izpodbija s pritožbo z dne 7. 10. 2020, vročilo dne 22. 9. 2020 (fikcija vročitve po četrtem odstavku 142. člena ZPP). Tožnikovo pritožbo, poslano priporočeno na sodišče dne 8. 10. 2020, je pravilno zavrglo kot prepozno, saj je bila vložena po poteku petnajstdnevnega pritožbenega roka (drugi odstavek 343. člena ZPP).
Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (1994) člen 89d.
razlika v plači - dodatek za dvojezičnost
Sodišče prve stopnje je o utemeljenosti zahtevka za obračun in izplačilo dodatka za dvojezičnost pravilno odločalo na podlagi 89.d člena Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva ter pri tem upoštevalo, da je tožnica tudi v obdobju od junija 2014 do oktobra 2015 opravljala delo na območju občine A., kjer živi ... narodna skupnost, oziroma je bila razporejena na delovno mesto, za katerega je bilo z aktom o sistemizaciji zahtevano znanje jezika narodne skupnosti. Za to obdobje in ne le do 31. 1. 2015 je tožnica do vtoževanega dodatka upravičena.
Zgolj dejstvo, da je tožena stranka pravno sredstvo napačno poimenovala (napoved pritožbe namesto pritožba), slednji ne more škodovati (falsa nominatio non nocet).
zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba - delna sodba na podlagi pripoznave
V odgovoru na tožbo je tožena stranka pripoznala del tožbenega zahtevka za plačilo dela plače v višini 183,69 EUR. Glede na to je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 316. člena ZPP izdalo predmetno delno sodbo na podlagi pripoznave, s katero je tožbenemu zahtevku ugodilo do višine 183,69 EUR. Ker je ta odločitev tožnici v korist, ni podan njen pravni interes za vložitev pritožbe, zato je pritožbo na podlagi četrtega odstavka 343. člena ZPP treba zavreči.
Obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi je javna listina, ki kot taka dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člena ZPP). Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena. Vendar pa zgolj s pritožbeno navedbo, da toženka odgovora na predlog za obročno plačilo odmerjene takse ni prejela, tega ni dokazala.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 118.. KZ-1 člen 143, 143/2, 143/7.. ZNPPol člen 4, 10, 10/1, 13, 13/1, 40, 40/1, 40/1-1, 40/1-4, 40/2, 40/4.. ZODPol člen 52, 52/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - znaki kaznivega dejanja - zloraba osebnih podatkov - zmotna uporaba materialnega prava - izguba zaupanja - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
V odpovedi očitana in ugotovljena kršitev z znaki kaznivega dejanja (nepooblaščen vstop v računalniško vodeno zbirko podatkov) je kršitev, na podlagi katere delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati do odpovednega roka, pri čemer ni odločilno, da je bil tožnik zaradi tega oglobljen v postopku o prekršku pred Informacijsko pooblaščenko in da je pred tem uspešno opravljal svoje delo.
ZDR-1 člen 4, 7, 13, 13/2, 18, 73.. ZPP člen 8, 227, 289, 289/3, 298, 298/2, 339, 339/2, 339/2-8.. URS člen 22, 23, 25.
razlike v plači - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave - sodba presenečenja - obstoj delovnega razmerja - trpinčenje na delovnem mestu
Tožnica v pritožbi utemeljeno opozarja, da se je sodišče prve stopnje na navedeno pravno podlago za zavrnitev tožbenega zahtevka za plačilo razlik v plači oprlo, ne da bi tožena stranka podala za to ustrezno trditveno podlago in ne da bi v zvezi s to pravno podlago izvajalo dokazni postopek. V tem delu je izdana sodba sodba presenečenja, saj je sodišče prve stopnje odločitev oprlo na pravno podlago, ki je tožnica ob zadostni procesni skrbnosti ni mogla predvideti, še posebej glede na to, da tožena stranka svojega ugovora zoper ta del tožbenega zahtevka sploh ni utemeljevala na navedeni pravni podlagi.
Tožbo na nedopustnost izvršbe lahko vloži le tisti, ki izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo. Smisel ugovora in tožbe zaradi nedopustnosti izvršbe tretjega je v tem, da tretji ohrani tiste pravice, katerih pravno varstvo bi bilo po opravljeni izvršbi zanj brez pravnega pomena.
najemna pogodba - poslovni prostor - spor majhne vrednosti - dejansko stanje - dovoljeni pritožbeni razlogi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazna ocena - dokazni predlog - ogled - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - protispisnost
Iz dokaznega sklepa v izpodbijani sodbi izhaja, da je sodišče prve stopnje izvedbo dokaza res na kratko zavrnilo kot nepotrebno. Vendar je s tem, glede na to, da ni bil oprt na konkretne razloge za izvedbo dokaza, na tožničin dokazni predlog zadostno odgovorilo.
odločanje o stroških pravdnega postopka - sprememba odločitve o pravdnih stroških - poseben sklep o višini stroškov - končna odločba - pravnomočna odločitev o glavni stvari - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - ne bis in idem - odločitev po temelju - višina stroškov postopka - načelo uspeha pravdnih strank - pripravljalna vloga - nagrada za sestavo vloge - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - sorazmerno majhen uspeh
Odločitev o stroških postopka je po temelju že postala pravnomočna in o temelju teh stroškov ni dopustno ponovno odločati. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nadalje utemeljeno odločilo zgolj o višini stroškov postopka. Pritožbene navedbe toženke, s katerimi izpodbija odločitev sodišča prve stopnje o temelju (deležu) stroškov postopka, so zato neutemeljene.
predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - zavrženje predloga - rok za vložitev predloga - predložitev zdravniškega spričevala - opravičljivi razlogi
Res zakon pravi, da se zavrže tudi predlog, ki mu ni priloženo zdravniško spričevalo o opravljenem kontrolnem pregledu, vendar je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da vložitev predloga, ki mu iz objektivno opravičljivih razlogov ni priloženo zdravniško spričevalo, lahko zadrži izvršitev prenehanja vozniškega dovoljenja.
višina odškodnine - odškodninska renta - nepremoženjska škoda
Po delni ugoditvi pritožbi je določena odškodnina za celotno nematerialno škodo brez upoštevanja tožničinega soprispevka v višini 98.000,00 EUR (30.000,00 EUR za telesne bolečine in neugodnosti, 4.000,00 EUR za strah, 4.000,00 EUR za skaženost in 60.000,00 EUR za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti), ki ustreza dobrim 83 povprečnim neto plačam v Republiki Sloveniji v času izdaje sodbe sodišča prve stopnje, pomeni pravično zadoščenje za škodo, ki jo je tožnica utrpela, utrpela pa je hudo poškodbo glave, ki ustreza po klasifikaciji po Fischerju V. stopnji.
Po presoji pritožbenega sodišča pa je tudi nepreverljiv zaključek sodišča prve stopnje, ki izhaja iz drugega odstavka na strani 52 obrazložitve izpodbijane sodbe, to je, da se je višina tožničine invalidske pokojnine od 1. 5. 2015 občasno revalorizirala in da bi bilo treba na enak način revalorizirati in ohranjati enako vrednost glede na rast življenjskih stroškov tudi izhodiščni znesek 994,04 EUR, da sprememba višine invalidske pokojnine ni vplivala na višino vsakomesečne izgube zaslužka z izhodiščno nesporno vrednostjo 332,21 EUR, ker tega zaključka ni sodišče prve stopnje utemeljilo z nobenim objektivnim dejstvom (okoliščino). Zato je sodba v tem delu obremenjena z bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 332. člena ZPP, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Drugih bistvenih kršitev, na katere mora paziti uradoma, pa ni ugotovilo (drugi odstavek 350. člena ZPP).
ZNB člen 39, 57, 57/1, 57/1-14.. URS člen 154.. ZP-1 člen 2, 168.
ustavitev postopka o prekršku - postopek o prekršku proti mladoletniku - načelo zakonitosti - blanketna norma - objava predpisov - veljavnost predpisov - časovna veljavnost predpisov
Sklepi Vlade, s katerimi je bila podaljšana veljavnost ukrepov iz Odloka, so splošen predpis (na abstrakten način urejajo pravni položaj nedoločenega števila subjektov, na katere se predpis nanaša). Po 154. členu Ustave RS pa morajo biti predpisi objavljeni, preden začno veljati. Povedano pomeni, da sklepi, ki niso bili objavljeni v Uradnem listu, niso začeli veljati. Kršitev prepovedi zbiranja in prepovedi prehajanja občinskih meja dne 26.11.2020 (ko naj bi mladoletnik storil očitani prekršek) ni bila s predpisom določena kot prekršek.
ZPP člen 82, 83, 83/1, 152. Odvetniška tarifa (2015) člen 17, 17/5.
sklep o stroških postopka - začasna zastopnica - višina nagrade odvetniku - predlog za postavitev začasnega zastopnika - pravica do nagrade in povrnitve potrebnih izdatkov
Sodišče ob predpostavkah iz 82. člena ZPP začasnega zastopnika ne more postaviti po uradni dolžnosti, začasnega zastopnika postavi zgolj na predlog tožnika (oziroma predlagatelja v nepravdnem postopku), kar že samo po sebi pomeni, da v tem primeru ni moč uporabiti določbe petega odstavka 17. člena OT.
pretrganje zastaranja - tek zastaralnega roka - 3-letni zastaralni rok
Ker se po določbi 365. člena OZ zastaranje pretrga z vložitvijo tožbe pred sodiščem, takšno pretrgano zastaranje po določbi tretjega odstavka 369. člena OZ pa začne znova teči, ko je spor končan,torej v vmesnem času ne teče.