ZDR-1 člen 4, 7, 13, 13/2, 18, 73.. ZPP člen 8, 227, 289, 289/3, 298, 298/2, 339, 339/2, 339/2-8.. URS člen 22, 23, 25.
razlike v plači - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave - sodba presenečenja - obstoj delovnega razmerja - trpinčenje na delovnem mestu
Tožnica v pritožbi utemeljeno opozarja, da se je sodišče prve stopnje na navedeno pravno podlago za zavrnitev tožbenega zahtevka za plačilo razlik v plači oprlo, ne da bi tožena stranka podala za to ustrezno trditveno podlago in ne da bi v zvezi s to pravno podlago izvajalo dokazni postopek. V tem delu je izdana sodba sodba presenečenja, saj je sodišče prve stopnje odločitev oprlo na pravno podlago, ki je tožnica ob zadostni procesni skrbnosti ni mogla predvideti, še posebej glede na to, da tožena stranka svojega ugovora zoper ta del tožbenega zahtevka sploh ni utemeljevala na navedeni pravni podlagi.
Tožbo na nedopustnost izvršbe lahko vloži le tisti, ki izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo. Smisel ugovora in tožbe zaradi nedopustnosti izvršbe tretjega je v tem, da tretji ohrani tiste pravice, katerih pravno varstvo bi bilo po opravljeni izvršbi zanj brez pravnega pomena.
odločanje o stroških pravdnega postopka - sprememba odločitve o pravdnih stroških - poseben sklep o višini stroškov - končna odločba - pravnomočna odločitev o glavni stvari - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - ne bis in idem - odločitev po temelju - višina stroškov postopka - načelo uspeha pravdnih strank - pripravljalna vloga - nagrada za sestavo vloge - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - sorazmerno majhen uspeh
Odločitev o stroških postopka je po temelju že postala pravnomočna in o temelju teh stroškov ni dopustno ponovno odločati. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nadalje utemeljeno odločilo zgolj o višini stroškov postopka. Pritožbene navedbe toženke, s katerimi izpodbija odločitev sodišča prve stopnje o temelju (deležu) stroškov postopka, so zato neutemeljene.
ZDR-1 člen 156, 156/1.. ZSSloV člen 53, 53/2.. ZObr člen 97f, 97f/2.
tedenski počitek - odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - misija - vojska
Dnevno informiranje, ki ni potekalo v obliki formalnih, posebej organiziranih obveznih sestankov, ki bi bili (kot takšni) del delovne obveznosti, ne krati pravice do počitka oziroma krajših sestankov brez posebnih formalnosti in obveznosti ni mogoče šteti za kršitev pravice do tedenskega počitka.
Ker krajših sestankov brez posebnih formalnosti in obveznosti ni mogoče šteti za kršitev pravice do tedenskega počitka, tožnik pa ni niti zatrjeval ne dokazal, da bi bili sestanki na dneve, ki so opredeljeni kot njegov prosti dnevi, drugačni, je njegov tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine neutemeljen.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - vrednost spornega predmeta - ustalitev pristojnosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - nadaljevanje postopka po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - prehod iz izvršilnega v pravdni postopek - dopolnitev tožbe - zmanjšanje tožbenega zahtevka
Ker je bilo v obravnavanem primeru v času izdaje sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki šteje za tožbo, stvarno pristojno za odločanje okrožno sodišče, se je pristojnost tega sodišča ob naknadnem znižanju zahtevka ustalila.
najemna pogodba - poslovni prostor - spor majhne vrednosti - dejansko stanje - dovoljeni pritožbeni razlogi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazna ocena - dokazni predlog - ogled - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - protispisnost
Iz dokaznega sklepa v izpodbijani sodbi izhaja, da je sodišče prve stopnje izvedbo dokaza res na kratko zavrnilo kot nepotrebno. Vendar je s tem, glede na to, da ni bil oprt na konkretne razloge za izvedbo dokaza, na tožničin dokazni predlog zadostno odgovorilo.
ZPP člen 132, 132/2, 140, 141, 313. ZIZ člen 21, 21/2. ZPSto-2 člen 42, 42/2. OZ člen 299, 299/1.
stroški vročanja - obsežna listinska dokumentacija - načini vročanja - vročanje s fikcijo - poštne storitve - vročanje sodnih pisanj po pošti - pooblaščeni vročevalec - paricijski rok - zakonske zamudne obresti od stroškov postopka - tek zakonskih zamudnih obresti - izpolnitev obveznosti
Ker ima vloga priloge, ki so obsežnejše kot je predalčnik v blokih, mora sodišče poskusiti opraviti vročitev po 140. in 141. členu ZPP. Nepravilno je ravnanje sodišča, ko je brez predloga tožeče stranke zaradi obsežnih prilog (višine) ravnalo brez predloga stranke po drugem odstavku 132. člena ZPP in postavilo detektiva, stroške pa naložilo po uspehu.
povračilo stroškov pravdnega postopka - poseben sklep o višini stroškov - končna odločba - pravnomočnost odločitve o glavni stvari - načelo ekonomičnosti postopka - potrebni pravdni stroški - spor majhne vrednosti - uspeh strank v pravdi - odmera pravdnih stroškov
V sodbi ali sklepu, s katerim se postopek konča, lahko sodišče odloči le, katera stranka nosi stroške postopka in v kakšnem deležu. V takem primeru se sklep o višini stroškov izda po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari.
V skladu z določbo 452. člena ZPP ima toženec v sporu majhne vrednosti pravico do vložitve odgovora na tožbo ter ene pripravljalne vloge. V primeru, da v pravdi uspe, je v skladu s svojim uspehom upravičen tudi do nagrade za ti dve vlogi.
spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - nedovoljene pritožbene novote
Pritožbeno sodišče je na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje vezano. Zato toženka zgolj s ponavljanjem svojih trditev, ki jih je podala pred sodiščem prve stopnje, v pritožbenem postopku ne more uspeti.
ZDR-1 člen 202.. OZ člen 335, 335/2, 336, 336/1.. ZGas člen 14a, 14a/9.. ZDR člen 206.. ZPIZ-2 člen 413, 413/1.. ZPIZ-1 člen 289, 289/3.
obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - zastaranje terjatve - čista denarna terjatev - terjatev iz delovnega razmerja - poklicni gasilci
Materialnopravno pravilno in skladno s sodno prakso je stališče o zastaranju tožbenega zahtevka. V skladu z določbo devetega odstavka 14.a člena ZGas je tožnik kot poklicni gasilec upravičen do priznavanja zavarovalne dobe s povečanjem oziroma obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v skladu s splošnimi predpisi. Po navedeni določbi imajo poklicni gasilci pravico do priznavanja zavarovalne dobe s povečanjem oziroma obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v skladu s splošnimi predpisi. Gre za terjatve iz delovnega razmerja, ki zastarajo v roku petih let v skladu z določbo 202. člena ZDR-1 oziroma v skladu z določbo 206. člena ZDR, ki je veljal do 11. 4. 2013.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 118.. KZ-1 člen 143, 143/2, 143/7.. ZNPPol člen 4, 10, 10/1, 13, 13/1, 40, 40/1, 40/1-1, 40/1-4, 40/2, 40/4.. ZODPol člen 52, 52/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - znaki kaznivega dejanja - zloraba osebnih podatkov - zmotna uporaba materialnega prava - izguba zaupanja - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
V odpovedi očitana in ugotovljena kršitev z znaki kaznivega dejanja (nepooblaščen vstop v računalniško vodeno zbirko podatkov) je kršitev, na podlagi katere delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati do odpovednega roka, pri čemer ni odločilno, da je bil tožnik zaradi tega oglobljen v postopku o prekršku pred Informacijsko pooblaščenko in da je pred tem uspešno opravljal svoje delo.
Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (1994) člen 89d.
razlika v plači - dodatek za dvojezičnost
Sodišče prve stopnje je o utemeljenosti zahtevka za obračun in izplačilo dodatka za dvojezičnost pravilno odločalo na podlagi 89.d člena Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva ter pri tem upoštevalo, da je tožnica tudi v obdobju od junija 2014 do oktobra 2015 opravljala delo na območju občine A., kjer živi ... narodna skupnost, oziroma je bila razporejena na delovno mesto, za katerega je bilo z aktom o sistemizaciji zahtevano znanje jezika narodne skupnosti. Za to obdobje in ne le do 31. 1. 2015 je tožnica do vtoževanega dodatka upravičena.
ZPP člen 18, 18/3, 274. ZMZPP člen 52, 53, 55, 55/1.
spor z mednarodnim elementom - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - ugovor nepristojnosti slovenskega sodišča - faza predhodnega preizkusa tožbe - izključna pristojnost - dogovor o pristojnosti - odškodninski spor - sedež stranke - prebivališče stranke - nepogodbena odškodninska odgovornost - kraj nastanka škode
Sodišče se izreče za nepristojno, če ugotovi, da ni podana slovenska pristojnost v sporu z mednarodnim elementom, razveljavi opravljena pravdna dejanja in zavrže tožbo, razen v primerih, ko je mogoče skleniti dogovor o pristojnosti sodišča RS in je stranka tak dogovor sklenila bodisi izrecno (prorogatio expressa) bodisi konkludentno z opustitvijo pravočasnega ugovora (prorogatio tacita). Dogovor je izključen, če gre za izključno pristojnost slovenskega sodišča. Le v teh primerih se sme sodišče po uradni dolžnosti izreči za nepristojno v fazi pripravljalnega postopka, sicer pa le na ugovor tožene stranke. Zavrženje tožbe zaradi nepristojnosti že v pripravljalnem postopku (274. člen ZPP), bi pomenilo, da do tihega ali konkludentnega dogovora sploh ne bi nikoli moglo priti.
ugovor zoper plačilni nalog - sodna taksa za pritožbo - odmera sodne takse - vrednost spornega predmeta - ugotovitev vrednosti spornega predmeta - vrednost izpodbijanega dela sodbe - naravni sodnik - letni razpored dela sodnikov
Ker je tožnica s sodbo uspela z zneskom 118.582,00 EUR in ker s pritožbo izpodbija celoten zavrnilni del navedene sodbe, predstavlja vrednost spornega predmeta, od katerega se odmeri sodna taksa za pritožbo, razlika med višino vtoževanega zneska (696.073,90 EUR) in višino z izpodbijano sodbo dosojenega zneska. Vrednost zavrnilnega dela tožbenega zahtevka, od katerega je treba odmeriti sodno takso za pritožbo, tako znaša 577.491,90 EUR.
Obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi je javna listina, ki kot taka dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člena ZPP). Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena. Vendar pa zgolj s pritožbeno navedbo, da toženka odgovora na predlog za obročno plačilo odmerjene takse ni prejela, tega ni dokazala.
kaznivo dejanje nasilja v družini - čas izvršitve kaznivega dejanja - nejasen izrek sodbe sodišča prve stopnje - nekonkretizacija očitanih kršitev - možnost učinkovite obrambe - nerazumljivi razlogi - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravni pouk o pravici do pritožbe - napoved pritožbe - razveljavitev kazenske sodbe - vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Glede na očitek iz izreka napadene sodbe, da je obdolženi očitano kaznivo dejanje izvrševal od leta 2012 pa do januarja 2020 s tem, da časovno obdobje od 2012 pa vse do novembra 2019 ni konkretizirano, je povedati, da sicer datum izvršitve kaznivega dejanja ni zakonski znak kaznivega dejanja, je pa pomemben zaradi individualizacije historičnega življenjskega dogodka, ki ga sodišče obravnava kot kaznivo dejanje, s čimer se obdolžencu omogoči učinkovito obrambo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00045224
Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 85, 85/1, 85/1-a, 85/1-b. Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti ( Rim II ) člen 4, 18. ZOZP člen 18, 20, 20/1, 42a. OZ člen 131, 131/1, 169, 174, 174/1, 963, 965.
gospodarski spor majhne vrednosti - podlaga za odgovornost - povzročitev škode - obseg povrnitve premoženjske škode - popolna odškodnina - povrnitev premoženjske škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja - odškodninska odgovornost povzročitelja - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - odškodninska odgovornost zavarovalnice - prehod zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico (subrogacija) - kolizijska pravila - subrogacija - direktna tožba oškodovanca - direktna tožba zoper zavarovalnico
Iz določila prvega odstavka 85. člena Uredbe 883/2004 izhaja, da se aktivna legitimacija nosilca dajatev ene države članice za posledice škodnega dogodka, do katerega je prišlo v drugi državi članici proti tretjemu, ki je odgovoren za poškodbo, presoja po pravu prve države. Aktivna legitimacija nosilca je po Uredbi podana v dveh primerih: po (a) točki prvega odstavka tega člena v primeru subrogacije, po (b) točki pa v primeru direktne tožbe. Kadar je torej za zahtevke, ki jih uveljavlja nosilec socialnih dajatev, po tujem pravu predpisana subrogacija ali pa direktna tožba, je njegova aktivna legitimacija podana.
Iz 85. člena Uredbe 883/2004 sledi, da ima upravičenec zahtevke proti tretjemu, ki je odgovoren za poškodbo na podlagi subrogacije ali direktne tožbe. Kdo je tretji, se presoja po pravu države, kjer je škoda nastala. To namreč izhaja iz Uredbe (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. 6. 2007 (Uredba Rim II). Po 4. členu te Uredbe se za neposlovne obveznosti na podlagi odškodninske odgovornosti uporabi pravo države, kjer je škoda nastala (4. člen). V tej pravdi torej slovensko pravo. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je presojo o pasivni legitimaciji toženke oprlo na določilo 20.a člena ZOZP (pravilno 20. člena). Ta v prvem odstavku daje oškodovancu pravico zahtevati povrnitev škode, ki jo krije zavarovanje avtomobilske odgovornosti, neposredno od zavarovalnice. Po slovenskem pravu ima torej oškodovanec v prometu pravico zahtevati povrnitev škode bodisi od povzročitelja (prvi odstavek 131. člena OZ), bodisi od njegove zavarovalnice (prvi odstavek 20. člena ZOZP). Pa tudi po 18. členu Uredbe Rim II lahko oškodovanec vloži neposreden odškodninski zahtevek zoper zavarovalnico odgovorne osebe, če tako določa pravo, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti ali za zavarovalno pogodbo. Iz tega sledi, da pasivno legitimacijo določajo kogentni predpisi, ne pa pogodbeno zavarovalno razmerje toženke z neposrednim povzročiteljem škode, kot zmotno meni pritožnica. To pogodbeno razmerje pa utegne biti pomembno kvečjemu kot okvir, izven katerega oškodovanec ne bi mogel izterjati več, kot izhaja iz te zavarovalne pogodbe.
Kolizijsko pravilo iz 85. člena Uredbe 883/2004 ne spreminja pravila o uporabi prava za presojo nepogodbene odškodninske odgovornosti. Za nepogodbene obveznosti na odškodninski podlagi se glede odgovornosti, kot je bilo že pojasnjeno, uporabi pravo države, kjer je škoda nastala. Iz tega sledi, da je zahtevek nosilca socialnega zavarovanja lahko utemeljen le glede tistih pravic, ki jih ima oškodovanec zoper povzročitelja prometne nezgode po pravu države, kjer je prišlo do prometne nezgode. Nosilec socialnih dajatev pa ne more pridobiti več pravic, kot jih ima neposredni oškodovanec do povzročitelja škode.
Glede obsega zahtevka, ki preide na nosilca, odgovornega za dodelitev socialnih dajatev, oziroma glede obsega zahtevka, ki ga ima ta po samem zakonu, je torej treba uporabiti pravo nosilca socialnih dajatev. Omejitev, ki jih morda glede tega predpisuje država članica, v kateri ima sedež tožena zavarovalnica, ni mogoče upoštevati.
Nosilec, odgovoren za dodelitev socialnih dajatev od tožene zavarovalnice ne more izterjati več, kot bi po pravu države, v kateri se je zgodil škodni dogodek, lahko izterjal oškodovanec od povzročitelja. Torej je nosilčev zahtevek omejen do višine tega zneska. To pa še ne pomeni, da lahko nosilec toliko kot od povzročitelja izterja tudi od njegove jamstvene zavarovalnice. Niti evropska zakonodaja niti sodbe SEU ne morejo poseči v zakonita pogodbena razmerja. Zato drži pritožbeno stališče, da tožena zavarovalnica ne more odgovarjati strožje, kot se je bila s pogodbo (kadar je zakonita) zavezala povzročitelju škode.
ZKP člen 94, 94/1, 95, 95/4, 95/5, 95/6, 119, 119/1. ZZUSUDJZ člen 4.a.
krivdno povzročeni stroški - stroški priče - oprostitev plačila stroškov
V zvezi s pritožnikovim prizadevanjem za oprostitev plačila naloženih krivdnih stroškov pa je le še dodati, da slednje izrecno onemogoča šesti odstavek 95. člena ZKP, ki določa, da določbe o oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu stroškov iz četrtega in petega odstavka 95. člena ZKP ne veljajo v primerih iz 94. člena tega zakona.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00045682
KZ-1 člen 49, 50, 50/1, 51, 51/2, 308, 308/3.. ZKP člen 92, 92/5, 269, 269/2.
prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države - odločba o stroških postopka - omilitev kazni - posebne olajševalne okoliščine - olajševalne okoliščine - odmera kazni - stroški prevoda
Pritožbeno sodišče se strinja z državno tožilko, da morajo biti materialni razlogi za omilitev kazni tako tehtni, da so vsebinsko enakovredni tistim iz prve alineje 50. člena KZ-1 in jih je trebe razlagati restriktivno. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe (točki 3 in 4) je razvidno, da je sodišče prve stopnje kot posebno olajševalno okoliščino, ki utemeljuje izrek omiljene kazni upoštevalo obtoženčevo priznanje, obžalovanje in obljubo, da kaznivega dejanja ne bo ponovil, kar je enakovredno formalnim razlogom iz drugega odstavka 51. člena KZ-1 v povezavi s prvo alinejo 50. člena KZ-1. Ostale okoliščine (nekaznovanost in mladost) pa je upoštevalo le kot "navadne" olajševalne okoliščine iz 49. člena KZ-1, ki vplivajo na to, ali bo odmerjena kazen pod zakonskim minimumom višja ali nižja (na podlagi 2. točke 51. člena KZ-1 bi lahko sodišče kazen omililo do največ enega leta). V nasprotju z višjo državno tožilko pritožbeno sodišče meni, da je sodišče prve stopnje pri odmeri kazni dovolj veliko težo dalo obteževalnima okoliščinama, da je obtoženec na ozemlje R Slovenije spravil kar 25 tujcev in da je dejanje storil z najvišjo obliko krivde – to je direktnim naklepom.
SPZ člen 115, 116, 116/1, 116/1-1. Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (2012) člen 2. Uredba o oskrbi s pitno vodo (2012) člen 5. SZ-1 člen 71. Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Brežice (2009) člen 36.
plačilo komunalnih storitev - gospodarska javna služba - oskrba s pitno vodo - upravnik - pasivna legitimacija upravnika - zastopanje - neposredno zastopanje
Tožena stranka kot upravnik stavbe ni pasivno legitimirana za tožbo glede plačila komunalnih storitev. K temu je ne more zavezati niti občinski odlok. Prav tako z obvestilom o prevzemu stavbe v upravljanje ni stopila v položaj dolžnika iz razmerja med izvajalcem in uporabniki javne službe.