spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - vrednost spornega predmeta - ustalitev pristojnosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - nadaljevanje postopka po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - prehod iz izvršilnega v pravdni postopek - dopolnitev tožbe - zmanjšanje tožbenega zahtevka
Ker je bilo v obravnavanem primeru v času izdaje sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki šteje za tožbo, stvarno pristojno za odločanje okrožno sodišče, se je pristojnost tega sodišča ob naknadnem znižanju zahtevka ustalila.
ZDR-1 člen 4, 7, 13, 13/2, 18, 73.. ZPP člen 8, 227, 289, 289/3, 298, 298/2, 339, 339/2, 339/2-8.. URS člen 22, 23, 25.
razlike v plači - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave - sodba presenečenja - obstoj delovnega razmerja - trpinčenje na delovnem mestu
Tožnica v pritožbi utemeljeno opozarja, da se je sodišče prve stopnje na navedeno pravno podlago za zavrnitev tožbenega zahtevka za plačilo razlik v plači oprlo, ne da bi tožena stranka podala za to ustrezno trditveno podlago in ne da bi v zvezi s to pravno podlago izvajalo dokazni postopek. V tem delu je izdana sodba sodba presenečenja, saj je sodišče prve stopnje odločitev oprlo na pravno podlago, ki je tožnica ob zadostni procesni skrbnosti ni mogla predvideti, še posebej glede na to, da tožena stranka svojega ugovora zoper ta del tožbenega zahtevka sploh ni utemeljevala na navedeni pravni podlagi.
zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba - delna sodba na podlagi pripoznave
V odgovoru na tožbo je tožena stranka pripoznala del tožbenega zahtevka za plačilo dela plače v višini 183,69 EUR. Glede na to je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 316. člena ZPP izdalo predmetno delno sodbo na podlagi pripoznave, s katero je tožbenemu zahtevku ugodilo do višine 183,69 EUR. Ker je ta odločitev tožnici v korist, ni podan njen pravni interes za vložitev pritožbe, zato je pritožbo na podlagi četrtega odstavka 343. člena ZPP treba zavreči.
Zgolj dejstvo, da je tožena stranka pravno sredstvo napačno poimenovala (napoved pritožbe namesto pritožba), slednji ne more škodovati (falsa nominatio non nocet).
Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (1994) člen 89d.
razlika v plači - dodatek za dvojezičnost
Sodišče prve stopnje je o utemeljenosti zahtevka za obračun in izplačilo dodatka za dvojezičnost pravilno odločalo na podlagi 89.d člena Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva ter pri tem upoštevalo, da je tožnica tudi v obdobju od junija 2014 do oktobra 2015 opravljala delo na območju občine A., kjer živi ... narodna skupnost, oziroma je bila razporejena na delovno mesto, za katerega je bilo z aktom o sistemizaciji zahtevano znanje jezika narodne skupnosti. Za to obdobje in ne le do 31. 1. 2015 je tožnica do vtoževanega dodatka upravičena.
ZPP člen 132, 132/2, 140, 141, 313. ZIZ člen 21, 21/2. ZPSto-2 člen 42, 42/2. OZ člen 299, 299/1.
stroški vročanja - obsežna listinska dokumentacija - načini vročanja - vročanje s fikcijo - poštne storitve - vročanje sodnih pisanj po pošti - pooblaščeni vročevalec - paricijski rok - zakonske zamudne obresti od stroškov postopka - tek zakonskih zamudnih obresti - izpolnitev obveznosti
Ker ima vloga priloge, ki so obsežnejše kot je predalčnik v blokih, mora sodišče poskusiti opraviti vročitev po 140. in 141. členu ZPP. Nepravilno je ravnanje sodišča, ko je brez predloga tožeče stranke zaradi obsežnih prilog (višine) ravnalo brez predloga stranke po drugem odstavku 132. člena ZPP in postavilo detektiva, stroške pa naložilo po uspehu.
spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - nedovoljene pritožbene novote
Pritožbeno sodišče je na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje vezano. Zato toženka zgolj s ponavljanjem svojih trditev, ki jih je podala pred sodiščem prve stopnje, v pritožbenem postopku ne more uspeti.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 118.. KZ-1 člen 143, 143/2, 143/7.. ZNPPol člen 4, 10, 10/1, 13, 13/1, 40, 40/1, 40/1-1, 40/1-4, 40/2, 40/4.. ZODPol člen 52, 52/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - znaki kaznivega dejanja - zloraba osebnih podatkov - zmotna uporaba materialnega prava - izguba zaupanja - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
V odpovedi očitana in ugotovljena kršitev z znaki kaznivega dejanja (nepooblaščen vstop v računalniško vodeno zbirko podatkov) je kršitev, na podlagi katere delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati do odpovednega roka, pri čemer ni odločilno, da je bil tožnik zaradi tega oglobljen v postopku o prekršku pred Informacijsko pooblaščenko in da je pred tem uspešno opravljal svoje delo.
Sodišče prve stopnje je sklep z dne 4. 9. 2020, ki ga tožnik izpodbija s pritožbo z dne 7. 10. 2020, vročilo dne 22. 9. 2020 (fikcija vročitve po četrtem odstavku 142. člena ZPP). Tožnikovo pritožbo, poslano priporočeno na sodišče dne 8. 10. 2020, je pravilno zavrglo kot prepozno, saj je bila vložena po poteku petnajstdnevnega pritožbenega roka (drugi odstavek 343. člena ZPP).
Obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi je javna listina, ki kot taka dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člena ZPP). Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena. Vendar pa zgolj s pritožbeno navedbo, da toženka odgovora na predlog za obročno plačilo odmerjene takse ni prejela, tega ni dokazala.
ugovor zoper plačilni nalog - sodna taksa za pritožbo - odmera sodne takse - vrednost spornega predmeta - ugotovitev vrednosti spornega predmeta - vrednost izpodbijanega dela sodbe - naravni sodnik - letni razpored dela sodnikov
Ker je tožnica s sodbo uspela z zneskom 118.582,00 EUR in ker s pritožbo izpodbija celoten zavrnilni del navedene sodbe, predstavlja vrednost spornega predmeta, od katerega se odmeri sodna taksa za pritožbo, razlika med višino vtoževanega zneska (696.073,90 EUR) in višino z izpodbijano sodbo dosojenega zneska. Vrednost zavrnilnega dela tožbenega zahtevka, od katerega je treba odmeriti sodno takso za pritožbo, tako znaša 577.491,90 EUR.
povračilo stroškov pravdnega postopka - poseben sklep o višini stroškov - končna odločba - pravnomočnost odločitve o glavni stvari - načelo ekonomičnosti postopka - potrebni pravdni stroški - spor majhne vrednosti - uspeh strank v pravdi - odmera pravdnih stroškov
V sodbi ali sklepu, s katerim se postopek konča, lahko sodišče odloči le, katera stranka nosi stroške postopka in v kakšnem deležu. V takem primeru se sklep o višini stroškov izda po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari.
V skladu z določbo 452. člena ZPP ima toženec v sporu majhne vrednosti pravico do vložitve odgovora na tožbo ter ene pripravljalne vloge. V primeru, da v pravdi uspe, je v skladu s svojim uspehom upravičen tudi do nagrade za ti dve vlogi.
ZDR-1 člen 202.. OZ člen 335, 335/2, 336, 336/1.. ZGas člen 14a, 14a/9.. ZDR člen 206.. ZPIZ-2 člen 413, 413/1.. ZPIZ-1 člen 289, 289/3.
obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - zastaranje terjatve - čista denarna terjatev - terjatev iz delovnega razmerja - poklicni gasilci
Materialnopravno pravilno in skladno s sodno prakso je stališče o zastaranju tožbenega zahtevka. V skladu z določbo devetega odstavka 14.a člena ZGas je tožnik kot poklicni gasilec upravičen do priznavanja zavarovalne dobe s povečanjem oziroma obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v skladu s splošnimi predpisi. Po navedeni določbi imajo poklicni gasilci pravico do priznavanja zavarovalne dobe s povečanjem oziroma obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v skladu s splošnimi predpisi. Gre za terjatve iz delovnega razmerja, ki zastarajo v roku petih let v skladu z določbo 202. člena ZDR-1 oziroma v skladu z določbo 206. člena ZDR, ki je veljal do 11. 4. 2013.
ZPP člen 18, 18/3, 274. ZMZPP člen 52, 53, 55, 55/1.
spor z mednarodnim elementom - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - ugovor nepristojnosti slovenskega sodišča - faza predhodnega preizkusa tožbe - izključna pristojnost - dogovor o pristojnosti - odškodninski spor - sedež stranke - prebivališče stranke - nepogodbena odškodninska odgovornost - kraj nastanka škode
Sodišče se izreče za nepristojno, če ugotovi, da ni podana slovenska pristojnost v sporu z mednarodnim elementom, razveljavi opravljena pravdna dejanja in zavrže tožbo, razen v primerih, ko je mogoče skleniti dogovor o pristojnosti sodišča RS in je stranka tak dogovor sklenila bodisi izrecno (prorogatio expressa) bodisi konkludentno z opustitvijo pravočasnega ugovora (prorogatio tacita). Dogovor je izključen, če gre za izključno pristojnost slovenskega sodišča. Le v teh primerih se sme sodišče po uradni dolžnosti izreči za nepristojno v fazi pripravljalnega postopka, sicer pa le na ugovor tožene stranke. Zavrženje tožbe zaradi nepristojnosti že v pripravljalnem postopku (274. člen ZPP), bi pomenilo, da do tihega ali konkludentnega dogovora sploh ne bi nikoli moglo priti.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - prepozna vloga - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - osebno vročanje - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - nedopustne pritožbene novote
Pritožbena trditev, da se hiši na naslovu X. 2 ni smel približati že ob izreku prepovedi približevanja hiši na naslovu X. 1, ker sta hiši na razdalji manj kot 200 metrov, je pavšalna in neobrazložena in je zato pritožbeno sodišče ne more upoštevati. Glede na to, da toženec ne zanika, da je v aprilu 2020, ko sta se mu vročala tožba in sklep o začasni odredbi, bival na naslovu X. 2, kar je dodatno podkrepljeno tudi z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da tudi iz predloženih listin izhaja, da je toženec v pomembnem obdobju vročanja sporne pošiljke dejansko prebival na naslovu X. 2, česar toženec tudi ne izpodbija, pa mu je bila edino na tem naslovu možna osebna vročitev tožbe in sklepa o začasni odredbi.
OZ člen 179. ZPP člen 151. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 5, 5/1, 9.
povrnitev nepremoženjske škode - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo - prometna nesreča - lahka telesna poškodba - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - primarni in sekundarni strah - tek zakonskih zamudnih obresti - stroški postopka - povrnitev pravdnih stroškov - potni stroški stranke - plačilo kilometrine - javni prevoz
Znesek iz naslova strahu je glede na okoliščine in primerljivo sodno prakso razmeroma visok, vendar ga je sodišče prve stopnje utemeljilo s tožnikovo večjo občutljivostjo.
Strošek v obliki prevoženih kilometrov tožniku utemeljeno ni bil priznan, saj iz priglašenega stroškovnika ne izhaja izpolnjenost pogojev iz 9. člena Pravilnika. Ti se v obliki kilometrine povrnejo le za pot, na kateri ne vozi javno prevozno sredstvo oz., če to ne vozi ob primernem času, ali če je bilo potrebno iz kakšnega drugega opravičenega vzroka opustiti vožnjo z javnim prevoznim sredstvom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00045224
Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 85, 85/1, 85/1-a, 85/1-b. Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti ( Rim II ) člen 4, 18. ZOZP člen 18, 20, 20/1, 42a. OZ člen 131, 131/1, 169, 174, 174/1, 963, 965.
gospodarski spor majhne vrednosti - podlaga za odgovornost - povzročitev škode - obseg povrnitve premoženjske škode - popolna odškodnina - povrnitev premoženjske škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja - odškodninska odgovornost povzročitelja - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - odškodninska odgovornost zavarovalnice - prehod zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico (subrogacija) - kolizijska pravila - subrogacija - direktna tožba oškodovanca - direktna tožba zoper zavarovalnico
Iz določila prvega odstavka 85. člena Uredbe 883/2004 izhaja, da se aktivna legitimacija nosilca dajatev ene države članice za posledice škodnega dogodka, do katerega je prišlo v drugi državi članici proti tretjemu, ki je odgovoren za poškodbo, presoja po pravu prve države. Aktivna legitimacija nosilca je po Uredbi podana v dveh primerih: po (a) točki prvega odstavka tega člena v primeru subrogacije, po (b) točki pa v primeru direktne tožbe. Kadar je torej za zahtevke, ki jih uveljavlja nosilec socialnih dajatev, po tujem pravu predpisana subrogacija ali pa direktna tožba, je njegova aktivna legitimacija podana.
Iz 85. člena Uredbe 883/2004 sledi, da ima upravičenec zahtevke proti tretjemu, ki je odgovoren za poškodbo na podlagi subrogacije ali direktne tožbe. Kdo je tretji, se presoja po pravu države, kjer je škoda nastala. To namreč izhaja iz Uredbe (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. 6. 2007 (Uredba Rim II). Po 4. členu te Uredbe se za neposlovne obveznosti na podlagi odškodninske odgovornosti uporabi pravo države, kjer je škoda nastala (4. člen). V tej pravdi torej slovensko pravo. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je presojo o pasivni legitimaciji toženke oprlo na določilo 20.a člena ZOZP (pravilno 20. člena). Ta v prvem odstavku daje oškodovancu pravico zahtevati povrnitev škode, ki jo krije zavarovanje avtomobilske odgovornosti, neposredno od zavarovalnice. Po slovenskem pravu ima torej oškodovanec v prometu pravico zahtevati povrnitev škode bodisi od povzročitelja (prvi odstavek 131. člena OZ), bodisi od njegove zavarovalnice (prvi odstavek 20. člena ZOZP). Pa tudi po 18. členu Uredbe Rim II lahko oškodovanec vloži neposreden odškodninski zahtevek zoper zavarovalnico odgovorne osebe, če tako določa pravo, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti ali za zavarovalno pogodbo. Iz tega sledi, da pasivno legitimacijo določajo kogentni predpisi, ne pa pogodbeno zavarovalno razmerje toženke z neposrednim povzročiteljem škode, kot zmotno meni pritožnica. To pogodbeno razmerje pa utegne biti pomembno kvečjemu kot okvir, izven katerega oškodovanec ne bi mogel izterjati več, kot izhaja iz te zavarovalne pogodbe.
Kolizijsko pravilo iz 85. člena Uredbe 883/2004 ne spreminja pravila o uporabi prava za presojo nepogodbene odškodninske odgovornosti. Za nepogodbene obveznosti na odškodninski podlagi se glede odgovornosti, kot je bilo že pojasnjeno, uporabi pravo države, kjer je škoda nastala. Iz tega sledi, da je zahtevek nosilca socialnega zavarovanja lahko utemeljen le glede tistih pravic, ki jih ima oškodovanec zoper povzročitelja prometne nezgode po pravu države, kjer je prišlo do prometne nezgode. Nosilec socialnih dajatev pa ne more pridobiti več pravic, kot jih ima neposredni oškodovanec do povzročitelja škode.
Glede obsega zahtevka, ki preide na nosilca, odgovornega za dodelitev socialnih dajatev, oziroma glede obsega zahtevka, ki ga ima ta po samem zakonu, je torej treba uporabiti pravo nosilca socialnih dajatev. Omejitev, ki jih morda glede tega predpisuje država članica, v kateri ima sedež tožena zavarovalnica, ni mogoče upoštevati.
Nosilec, odgovoren za dodelitev socialnih dajatev od tožene zavarovalnice ne more izterjati več, kot bi po pravu države, v kateri se je zgodil škodni dogodek, lahko izterjal oškodovanec od povzročitelja. Torej je nosilčev zahtevek omejen do višine tega zneska. To pa še ne pomeni, da lahko nosilec toliko kot od povzročitelja izterja tudi od njegove jamstvene zavarovalnice. Niti evropska zakonodaja niti sodbe SEU ne morejo poseči v zakonita pogodbena razmerja. Zato drži pritožbeno stališče, da tožena zavarovalnica ne more odgovarjati strožje, kot se je bila s pogodbo (kadar je zakonita) zavezala povzročitelju škode.
Po oceni pritožbenega sodišča pa v postopku iztisnitve možnost izpodbijanja ni izključena le iz razloga, ker ponujena denarna odpravnina ni primerna (oz. ker ni bila pravilno ponujena ali sploh ni bila ponujena), marveč tudi iz razloga kršitve delničarjeve pravice do obveščenosti iz 305. člena ZGD-1, če se zahtevane informacije po svojem bistvu nanašajo na višino denarne odpravnine.
Ugotovitvene sodbe kot takšne ne morejo biti predmet prisilne izvršbe oziroma izvršitve, saj so pravno učinkovite že s samo pravnomočnostjo. Njene pravne posledice se bodo odrazile v upravnem postopku, kjer bodo denacionalizacijskim upravičencem zagotovile možnost, da bodo svoje pravice glede oblike denacionalizacije lahko uveljavili v denacionalizacijskem postopku in v skladu s pravili ZDen.
Z 88. členom ZDen je bilo tako s prepovedjo razpolaganja premoženje, ki je (lahko) predmet vračanja denacionalizacijskim upravičencem v naravi, začasno izvzeto iz pravnega prometa.
Glede na pravne učinke izvzetja stvari iz pravnega prometa je tako prepoved razpolaganja iz 88. člena ZDen absolutna in velja tako za denacionalizacijske zavezance kot tudi za vse morebitne nadaljnje sukcesivne pridobitelje