pripor - utemeljeni sum - pravna opredelitev kaznivega dejanja
Okvire tega pritožbenega postopka in širše postopka ugotavljanja danosti razlogov za pripor pa presega presoja, ali je obdolženec v tem pogledu utemeljeno osumljen kaznivega dejanja, ki je pravno opredeljeno, kot stoji v obtožnem aktu, ali pa je morebiti na mestu opredelitev obdolžencu očitanega izvršitvenega ravnanja in njegovih posledic po drugi določbi kazenskega zakona, ko ni dvoma, da utegne takšen opis ustrezati tudi kateremu drugemu uradoma pregonljivemu kaznivemu dejanju.
Vsi abstraktni zakonski znaki morajo biti v opisu dejanja konkretizirani, pri čemer ni pomembno, ali so abstraktni zakonski znaki kaznivega dejanja sploh navedeni, temveč da le-ti izhajajo iz konkretiziranega opisa obdolženčevega dejanja. Temu pa v obravnavani zadevi, ko iz opisa dejanja izhaja, da je obdolženec denar prilastil družbi H. s.r.o., v zvezi s katero, glede na očitano kaznivo dejanje, ni navedenih nobenih okoliščin, ki bi ga v relevantnem svojstvu povezovale s to pravno osebo, ni bilo zadoščeno. Prvi odstavek 209. člena KZ-1 namreč inkriminira zgolj prilastitev "sebi", kar izhaja že iz jezikovne razlage zakonske dikcije svojilnega zaimka "si", zato bi razlaganje slednjega na način kot se za to zavzema okrajni državni tožilec, nedopustno širilo polje kaznivosti.
stroški postopka - povrnitev pravdnih stroškov - stroški postopka po načelu krivde - pravdni stroški po uspehu - sodba na podlagi pripoznave - vzpostavitev zemljiškoknjižnega stanja - povod za pravdo - potrebna tožba - opomin pred tožbo
Tudi če tožeča stranka pred vložitvijo tožbe tožene stranke ne opomni oziroma pozove na izpolnitev zahtevka, to vedno in nujno ne pomeni, da tožena stranka ni dala povoda za tožbo. V določenih primerih namreč opomin ni potreben, ker je že iz ravnanja tožene stranke jasno razvidno, da nasprotuje izpolnitvi. Na splošno velja, da tožena stranka da povod za tožbo takrat, kadar lahko tožeča stranka na podlagi njenega ravnanja pred pravdo, ne glede na položaj stvari po materialnem pravu, sklepa, da bo za varstvo njenih interesov potrebna sodna intervencija.
OZ člen 18, 18/1, 54, 54/2, 58, 72, 72/1, 86, 86/1, 190, 642, 642/3.
sprememba dogovora o ceni del - konkludentna izjava volje - obseg pooblastila - potrditev obračuna del - neupravičena pridobitev - realizacija dogovora - oblika spremembe pogodbe - pisna oblika
Po presoji višjega sodišča potrditev toženčevih obračunov v višini, ki jo je obračunal toženec, s strani osebe, ki je bila v Okvirnem sporazumu izrecno navedena kot predstavnik tožeče stranke, ki skrbi za obračun stroškov in ki je v zvezi s toženčevim delom ves čas komunicirala s tožencem, nedvomno pomeni ravnanje, iz katerega se da zanesljivo sklepati, da je obstajala volja tožeče stranke, da sprejme višino postavk v toženčevem obračunu.
ZKP člen 8, 8/1, 8/9, 92, 92/5, 437. Pravilnik o povrnitvi stroškov v kazenskem postopku (1997) člen 25, 25/1, 25/1-1. Direktiva 2010/64/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o pravici do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih člen 2, 3.
nadomestilo za invalidnost - poslabšanje zdravstvenega stanja - invalid
Da bi sledili namenu 126. člena ZPIZ-2, je potrebno zakonska določila razlagati tako, kot je to storilo sodišče prve stopnje, sklicujoč se na citirano sodno prakso, katere namen je zavarovancu ravno v okoliščinah, kjer lahko pride do prikrajšanja zaradi vzroka izven njegove sfere, zagotoviti vsaj enako materialno in socialno varnost v vmesnem obdobju, ko še niso izpolnjeni pogoji za izplačevanje nadomestila, ki ustreza težji obliki invalidnosti. Tako se izogne situacijam, ko zaradi poslabšanja invalidnosti, delovni invalidi pridobijo nove pravice, ki zagotavljajo višjo raven socialne varnosti, vendar še te pravice zaradi objektivnih razlogov, niso realizirane in bi v vmesnem obdobju lahko ostali brez dajatev na podlagi že pridobljenih pravic.
fikcija vročitve - obvestilo o prispelem pisanju - iztek roka za dvig pisanja
Določba četrtega odstavka 142. člena ZPP namreč ločuje čas nastopa fikcije vročanja pisanja od tega, da se naslovniku omogoči dejanska seznanitev z vsebino sodnega pisanja na način, da ga vročevalec pusti v njegovem predalčniku. Pritožnik se na obvestilo pošte o pošiljki ni odzval in pošiljke ni šel iskati na pošto, z njo se je zato seznanil šele, ko jo je vročevalec pustil v njegovem predalčniku. Zaradi takšnega ravnanja in pritožnikovega napačnega prepričanja, da se rok za vložitev ugovora šteje od prvega naslednjega dne, ko prejel pisanje, je prišlo do tega, da je zamudil rok za vložitev ugovora in ga je poslal sodišču šele 9. 11. 2020.
zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - vknjižba stavbne pravice - inšpekcijski organ - formalnost zemljiškoknjižnega postopka - soglasje inšpektorja
Inšpekcijski organ, ki je izdal odločbo o nedovoljeni gradnji, je s predlaganim vpisom stavbne pravice (izrecno) soglašal. Ne velja, da to soglasje ne predstavlja ustrezne participacije tega organa v predmetnem postopku. V konkretnem primeru ni bilo potrebe, da bi se moralo sodišče prve stopnje še dodatno ukvarjati z razmerjem med predlagano vknjižbo in postopkom legalizacije.
Zemljiškoknjižni postopek je po svoji naravi formalni postopek. V skladu s tem je tudi začrtan (omejen) krog pravno relevantnih razlogov, s katerimi se mora zemljiškoknjižno sodišče ukvarjati.
poprava ali dopolnitev vloge - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za taksno oprostitev - dodelitev brezplačne pravne pomoči
O predlogu za oprostitev plačila sodne takse se odloča v postopku, za katerega je treba plačati takso, o predlogu za dodelitev brezplačne pravne pomoči pa odloča predsednik okrožnega oziroma specializiranega sodišča v posebnem (ločenem) postopku. Na presojo pravilnosti konkretne odločitve ne more vplivati sklicevanje tožnice na izpolnitev vloge za brezplačno pravno pomoč.
postopek za združitev kazni - neprava obnova kazenskega postopka - denarna kazen - kazen zapora
Utemeljeno je sodišče zavrnilo obsojenčev predlog za združitev kazni, kar je v točki 4 izpodbijanega sklepa tudi obširno obrazložilo. 2. točka prvega odstavka 407. člena ZKP določa pravila, kako se izrekajo, če gre za kazniva dejanja v steku, enotne kazni. Ta pravila pa veljajo le za kazni iste vrste, to je zaporne kazni in denarne kazni (kot glavne ali stranske). S sodbo Okrožnega sodišča na Ptuju II Kr 10890/2015 z dne 4. 5. 2020 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru II Kp 10890/2015 z dne 21. 7. 2020 je sodišče prve stopnje obsojencu izrečeno denarno kazen, ki je ni plačal in je tudi ni bilo mogoče prisilno izterjati, po določbah šestega odstavka 38. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) izvršilo tako, da je bila spremenjena v kazen šest mesecev zapora. Te sodbe, ko je bila denarna kazen spremenjena v zaporno, pa ni mogoče enačiti s sodbo, s katero je sodišče obdolžencu za storjeno kaznivo dejanje izreklo kazen zapora. Povedano drugače; če je bila obsojencu z eno pravnomočno sodbo izrečena kazen zapora, z drugo pa denarna kazen, ne pride v poštev neprava obnova kazenskega postopka po določbah 407. člena ZKP, ker navedenih kazni ni mogoče združiti. To pa velja tudi v primeru, ko je bila denarna kazen, ki je ni bilo mogoče izterjati, spremenjena v kazen zapora, kar se je zgodilo v konkretni obravnavani zadevi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00044845
KZ-1 člen 29, 29/3, 49, 50, 50/1, 50/2, 51, 51/1, 51/2, 117,. ZKP člen 391.
uboj na mah - bistveno zmanjšana prištevnost - priznanje krivde - tujec - odmera kazni - tehtanje okoliščin - osebne okoliščine - omilitev kazni - posebne olajševalne okoliščine - zakonski znak kaznivega dejanja - dejanje v afektu - duševna motnja
Okoliščine, ki bi naj po presoji zagovornika v pritožbi predstavljale posebno tehtne olajševalne okoliščine (dejanja ni načrtoval, storil ga je v afektu, ko ga je oškodovanec napadel s palico in ga fizično želel odgnati iz hiše, kar je pri njem sprožilo paničen in čustveni odziv, ravnanje oškodovanca je doživel kot skrajno ogrožajoče, izgon od doma je dojemal kot svoje izničenje in brezizhodno situacijo, saj ni imel kam iti), in ki bi jih naj prezrlo sodišče prve stopnje, sodijo med zakonske znake kaznivega dejanja, za katerega je bil obtoženec spoznan za krivega in so del opisa kaznivega dejanja, navedenega v prvostopenjskem krivdnem izreku.
Teh okoliščin zato ni mogoče razumeti in razlagati kot okoliščin, ki delajo dejanje posebno lahko oziroma takšno, da sodišču omogoča omiljeno sankcioniranje.
Podlaga za izrekanje omiljenih sankcij v primeru priznanja in sporazuma o priznanju krivde (drugi odstavek 51. člena KZ-1) je predlog državnega tožilca, ki lahko v obtožnem aktu kot tudi na predobravnavnem naroku predlaga omiljeno kazen po vrsti ali višini ali drugo kazensko sankcijo, ki naj se izreče obdolžencu, če bo v prvi izjavi o obtožbi priznal krivdo.
V obravnavanem primeru državni tožilec za primer priznanja krivde ni predlagal omiljene kazni, niti se obtoženec o krivdi ni izrekal prvič.
Ustavno sodišče RS je v svoji odločbi Up-186/15-25 z dne 4. 7. 2019 ugotovilo, da je obtoženec prvič, ko se je izjavljal o očitku obtožbe, to je o kaznivem dejanju uboja po prvem odstavku 115. člena KZ-1, priznal le izvršitveno dejanje, ne pa vseh drugih okoliščin, v katerih je ravnal (in te bi lahko nakazovale na silobran, prekoračeni silobran, uboj na mah, putativni silobran).
V ponovljenem sojenju se je obtoženec drugič izjavljal o krivdi in je ni priznal, priznal jo je, ko je bila obtožnica modificirana in obtožencu očitana milejša oblika kaznivega dejanja uboja. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da v obravnavanem primeru niso izpolnjeni procesni pogoji, da bi bila v pritožbi predlagana določba drugega odstavka 51. člena KZ-1 uporabljana.
ZSV člen 11, 16, 100.. ZUPJS člen 37.. ZUP člen 7, 8, 9.. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (2004) člen 29.
Za pritožbeno rešitev zadeve je pomembna določba 37. člena ZUPJS, ki izrecno določa, da mora zavezanec hkrati z vlogo upravičenca vložiti vlogo za uveljavljanje oprostitve plačila institucionalnega varstva. Če ni ustreznega dogovora glede plačila upravičenca in zavezanca, kot v konkretnem primeru, se o oprostitvi obeh, odloča z eno odločbo. V takšnem primeru, ko se odloča o oprostitvi upravičenca in zavezanca, se zato ugovori zavezanca ne morejo nanašati samo na njegovo premoženjsko stanje, pač pa tudi na možne razloge za odklonitev doplačevanja storitev institucionalnega varstva za upravičenca. Namreč odločanje o oprostitvi upravičenca je neločljivo povezano z odločanjem o višini prispevka zavezanca z obratno sorazmernim učinkom. Zato zavezanec lahko uveljavlja ugovore po temelju in to tudi v primeru, če sam vloge za oprostitev plačila sploh ni podal.
Nobenega dvoma ni, da je tožnica lastnica vseh spornih nepremičnin (na katerih se nahaja stanovanjska hiša in vrtnarija), saj je kot taka vpisana v zemljiško knjigo. S tem je brez slehernega dvoma procesno in stvarno aktivno legitimirana za ta spor, torej za tožbo za varstvo svoje lastninske pravice.
priposestvovanje stvarne služnosti - odločanje v mejah zahtevka - stvarna služnost poti - sprememba vsebine izvrševane služnosti - neverodostojnost izjav
Glede na to, da sta tožnici vložili tožbo na ugotovitev priposestvovanja stvarne služnosti, je brezpredmetna tudi nadaljnja pritožbena graja, da bi sodišče prve stopnje moralo ugotavljati pogoje za uporabo sporne poti na podlagi dovoljenja do preklica. Sodišče odloča zgolj v mejah postavljenega zahtevka, kar pomeni, da ne sme odločati o nečem česar stranka izrecno ni predlagala (2. člen ZPP).
Zgolj dejstvo, da sta tožnici zainteresirani za izid postopka, ne pomeni, da sta njuni izpovedi avtomatično neverodostojni, prav tako sorodstvo prič s strankami ne pomeni nujno, da so zainteresirane za izid postopka niti, da je njihova izpovedba neverodostojna. Za takšen zaključek je sodišču treba ponuditi konkretizirane navedbe z jasno predstavljenimi okoliščinami, vendar toženke tega niso storile.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00045198
KZ-1 člen 34, 34/1, 204, 204/1, 205, 205/1-3. ZKP člen 370, 370/1-3, 370/2.
kaznivo dejanje velike tatvine - posebno predrzen način - priznanje krivde - nedovoljen pritožbeni razlog
Po 3. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1 je tatvina storjena na posebno predrzen način takrat, ko izrazito odstopa od običajnega načina storitve tatvine, ki je pogosto že sam zase drzen, kar izhaja iz posameznih opisov v izreku izpodbijane sodbe in kar v svoji obrazložitvi navaja tudi prvostopenjsko sodišče. Obtoženka je očitane ji tatvine izvrševala ob izjemno visoki stopnji tveganja, da bo med izvrševanjem kaznivih dejanj ali neposredno po njih prijeta ali vsaj prepoznana kot storilka. Dejanja je storila podnevi, največkrat v dopoldanskem času in v stanovanjih, v katerih so se nahajali oškodovanci, takšni načini izvršitve več kaznivih dejanj tatvine in poskusa tega kaznivega dejanja pa tudi po presoji drugostopenjskega sodišča vodijo k zaključku, da gre za kazniva dejanja tatvine na posebno predrzen način, saj načini, na katere je obtoženka posamezna kazniva dejanja izvršila, izrazito odstopajo od običajnih načinov izvršitve tega kaznivega dejanja.
zavarovalno pravo - denarna odškodnina - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina - poškodba hrbtenice - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - strah
Kategorizacija po Fischerju pa je le eden od kriterijev za objektivno primerjavo odškodnin. Bistvene značilnosti primera, ki jih je treba upoštevati pri presoji pravilnosti odmere pravične denarne odškodnine, so: srednje hud primer po Fischerju; zlom hrbtenice brez nevroloških izpadov in drugih pridruženih poškodb; poškodba se je zacelila z določenimi trajnimi posledicami.
ZZK-1 člen 40, 40/1-8, 112, 112/5, 112/6.. ZJC-B člen 19.
zemljiškoknjižni postopek po uradni dolžnosti - vpis lastninske pravice na nepremičnini - odločba o razlastitvi - odločba državnega organa - listina, ki je podlaga za vknjižbo lastninske pravice - obstoječa javna cesta - razlastitev na podlagi 19. člena ZJC - pridobitev lastninske pravice z odločbo - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - dokončnost odločbe o razlastitvi
ZJC-B ureja postopek razlastitve nepremičnin, po katerih poteka obstoječa javna cesta in v šestem odstavku izrecno določa, da razlastitveni upravičenec na nepremičninah, po katerih poteka obstoječa javna cesta, lastninsko pravico pridobi z dokončnostjo odločbe o razlastitvi. Takšna listina je skladno z določbami ZZK-1 primerna za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo v korist pritožnice in nasprotna udeleženca zmotno menita drugače.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00044681
KZ-1 člen 257.. ZKP člen 276, 276/2.
sprememba obtožnice - pomoč pri kaznivem dejanju - sostorilstvo - ugovor zoper spremenjeno obtožnico - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic
Sprememba prvotnega očitka, da sta obdolženki pri tem ravnali kot pomočnici soobdolženemu F.B., v očitek, da sta ravnali kot sostorilki - torej storilki, pa ne dopušča zaključka, kot ga ponujata pritožbi, da gre za takšno spremembo oziroma novo obtožnico, ki bi terjala vročitev obdolženkama zaradi ugovora in odločanje sodišča o ugovorih zoper tako (zgolj) popravljeno obtožnico.
ZPP člen 5, 236a, 339, 339/2-8, 354, 354/1, 454, 454/1, 454/2. URS člen 22, 25.
spor majhne vrednosti - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - oprava naroka na zahtevo strank - sporno dejansko stanje - izdaja odločbe brez izvedbe naroka - predložitev pisnih dokazil - pisna izjava priče - dokaz z zaslišanjem prič - ocena verodostojnosti priče - neizvedba predlaganih dokazov - načelo obojestranskega zaslišanja strank - enakopravnost pravdnih strank - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - pravica do pritožbe
Četudi nobena od strank ni podala izrecne zahteve za izvedbo naroka, sodišče prve stopnje v konkretnem primeru ne bi smelo uporabiti izjeme iz 454. člena ZPP o tem, kdaj v sporu majhne vrednosti ni dolžno opraviti naroka za glavno obravnavo. Med strankama je bilo sporno dejansko stanje (torej ne gre za izjemo iz prvega odstavka 454. člena ZPP) in o tem stanju, glede na okoliščine konkretnega primera, ni bilo mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov (torej tudi ne obstaja izjema iz drugega odstavka 454. člena ZPP).
S tem, ko je sodišče prve stopnje pisno izjavo priče pri svoji dokazni oceni deloma upoštevalo, ne da bi se neposredno prepričalo o verodostojnosti te priče, je tožniku neutemeljeno odvzelo možnost dokazovanja in ga postavilo v neenakopraven položaj v razmerju do toženke.
pravdni stroški po uspehu - nagrada odvetnika - potrebni stroški - povračilo stroškov za opomin pred tožbo - stroškovnik
Stališče pritožnice, da ji pripadajo stroški obrazloženega opomina pred tožbo za vsak zahtevek, čeprav je to podala tipsko in se ti zahtevki ponavljajo, je pravilno. Stroški so bili potrebni. Enako velja za stroške poizvedb pri upravni enoti.