zaznamba vrstnega reda - umik predloga - dopustnost umika - umik predloga po izdaji odločbe
Zaznamba vrstnega reda varuje vrstni red poznejših vpisov. Pritožnik trdi, da umik ni dovoljen, saj s pravico zaradi nadaljnjega prenosa lastnik ne more več prosto razpolagati (70. člen ZZK-1). Gre za konkretne trditve, s katerimi pritožba napada odločitev, o katerih pa se predlagatelj in tudi ne prvostopenjsko sodišče še ni izreklo. Po določbi 25. člena ZNP-1 sme namreč v takem primeru, ko je že izdana odločba sodišča prve stopnje, predlagatelj umakniti predlog do njene pravnomočnosti, če s tem niso kršene pravice drugih udeležencev, ki izvirajo iz te odločbe, ali če se z umikom strinjajo vse osebe, ki so jim z odločbo sodišča prve stopnje priznane določene pravice. V takem primeru sodišče svojo odločbo razveljavi. Pritožnik pa trdi in dejansko in pravno utemeljuje svoje upravičenje, ki bi bilo z umikom kršeno.
OZ člen 18, 18/1, 54, 54/2, 58, 72, 72/1, 86, 86/1, 190, 642, 642/3.
sprememba dogovora o ceni del - konkludentna izjava volje - obseg pooblastila - potrditev obračuna del - neupravičena pridobitev - realizacija dogovora - oblika spremembe pogodbe - pisna oblika
Po presoji višjega sodišča potrditev toženčevih obračunov v višini, ki jo je obračunal toženec, s strani osebe, ki je bila v Okvirnem sporazumu izrecno navedena kot predstavnik tožeče stranke, ki skrbi za obračun stroškov in ki je v zvezi s toženčevim delom ves čas komunicirala s tožencem, nedvomno pomeni ravnanje, iz katerega se da zanesljivo sklepati, da je obstajala volja tožeče stranke, da sprejme višino postavk v toženčevem obračunu.
stroški postopka - povrnitev pravdnih stroškov - stroški postopka po načelu krivde - pravdni stroški po uspehu - sodba na podlagi pripoznave - vzpostavitev zemljiškoknjižnega stanja - povod za pravdo - potrebna tožba - opomin pred tožbo
Tudi če tožeča stranka pred vložitvijo tožbe tožene stranke ne opomni oziroma pozove na izpolnitev zahtevka, to vedno in nujno ne pomeni, da tožena stranka ni dala povoda za tožbo. V določenih primerih namreč opomin ni potreben, ker je že iz ravnanja tožene stranke jasno razvidno, da nasprotuje izpolnitvi. Na splošno velja, da tožena stranka da povod za tožbo takrat, kadar lahko tožeča stranka na podlagi njenega ravnanja pred pravdo, ne glede na položaj stvari po materialnem pravu, sklepa, da bo za varstvo njenih interesov potrebna sodna intervencija.
DZ člen 183, 183/2, 184, 184/4. ZPP člen 343, 365. ZNP-1 člen 42.
preživnina otroka - pravni interes za pritožbo - preživnina za polnoletnega otroka - obveznost plačevanja preživnine - višina odmerjene denarne dajatve - obveznost preživljanja otrok - namestitev otroka v zavod
Neutemeljena je pritožbena graja, da se preživnina lahko določi le za mladoletno osebo, saj morajo po določbi drugega odstavka 183. člena DZ starši preživljati otroke tudi po polnoletnosti, če se redno šolajo in niso zaposleni ter niso vpisani v evidenci brezposelnih oseb.
ovadba kot dokaz - nedovoljen dokaz - izločitev dokazov
Naznanitev kaznivega dejanja oziroma kazenska ovadba pa pomeni obvestilo pristojnemu državnemu organu, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, kajti s tako prijavo se zasleduje legitimen cilj odkrivanja storilcev kaznivih dejanj. Prijava kazniva dejanja pa v nasprotju s pritožbenimi navedbami ni dokazno sredstvo, kot napačno trdi pritožba in zato tudi ni nedovoljen dokaz, uvrščen med dokazne prepovedi, kajti ekskluzija dokazov ščiti obtoženca pred neutemeljenimi posegi državnih organov v njegove osebnostne pravice v kazenskem postopku.
poprava ali dopolnitev vloge - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za taksno oprostitev - dodelitev brezplačne pravne pomoči
O predlogu za oprostitev plačila sodne takse se odloča v postopku, za katerega je treba plačati takso, o predlogu za dodelitev brezplačne pravne pomoči pa odloča predsednik okrožnega oziroma specializiranega sodišča v posebnem (ločenem) postopku. Na presojo pravilnosti konkretne odločitve ne more vplivati sklicevanje tožnice na izpolnitev vloge za brezplačno pravno pomoč.
postopek za združitev kazni - neprava obnova kazenskega postopka - denarna kazen - kazen zapora
Utemeljeno je sodišče zavrnilo obsojenčev predlog za združitev kazni, kar je v točki 4 izpodbijanega sklepa tudi obširno obrazložilo. 2. točka prvega odstavka 407. člena ZKP določa pravila, kako se izrekajo, če gre za kazniva dejanja v steku, enotne kazni. Ta pravila pa veljajo le za kazni iste vrste, to je zaporne kazni in denarne kazni (kot glavne ali stranske). S sodbo Okrožnega sodišča na Ptuju II Kr 10890/2015 z dne 4. 5. 2020 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru II Kp 10890/2015 z dne 21. 7. 2020 je sodišče prve stopnje obsojencu izrečeno denarno kazen, ki je ni plačal in je tudi ni bilo mogoče prisilno izterjati, po določbah šestega odstavka 38. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) izvršilo tako, da je bila spremenjena v kazen šest mesecev zapora. Te sodbe, ko je bila denarna kazen spremenjena v zaporno, pa ni mogoče enačiti s sodbo, s katero je sodišče obdolžencu za storjeno kaznivo dejanje izreklo kazen zapora. Povedano drugače; če je bila obsojencu z eno pravnomočno sodbo izrečena kazen zapora, z drugo pa denarna kazen, ne pride v poštev neprava obnova kazenskega postopka po določbah 407. člena ZKP, ker navedenih kazni ni mogoče združiti. To pa velja tudi v primeru, ko je bila denarna kazen, ki je ni bilo mogoče izterjati, spremenjena v kazen zapora, kar se je zgodilo v konkretni obravnavani zadevi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00044845
KZ-1 člen 29, 29/3, 49, 50, 50/1, 50/2, 51, 51/1, 51/2, 117,. ZKP člen 391.
uboj na mah - bistveno zmanjšana prištevnost - priznanje krivde - tujec - odmera kazni - tehtanje okoliščin - osebne okoliščine - omilitev kazni - posebne olajševalne okoliščine - zakonski znak kaznivega dejanja - dejanje v afektu - duševna motnja
Okoliščine, ki bi naj po presoji zagovornika v pritožbi predstavljale posebno tehtne olajševalne okoliščine (dejanja ni načrtoval, storil ga je v afektu, ko ga je oškodovanec napadel s palico in ga fizično želel odgnati iz hiše, kar je pri njem sprožilo paničen in čustveni odziv, ravnanje oškodovanca je doživel kot skrajno ogrožajoče, izgon od doma je dojemal kot svoje izničenje in brezizhodno situacijo, saj ni imel kam iti), in ki bi jih naj prezrlo sodišče prve stopnje, sodijo med zakonske znake kaznivega dejanja, za katerega je bil obtoženec spoznan za krivega in so del opisa kaznivega dejanja, navedenega v prvostopenjskem krivdnem izreku.
Teh okoliščin zato ni mogoče razumeti in razlagati kot okoliščin, ki delajo dejanje posebno lahko oziroma takšno, da sodišču omogoča omiljeno sankcioniranje.
Podlaga za izrekanje omiljenih sankcij v primeru priznanja in sporazuma o priznanju krivde (drugi odstavek 51. člena KZ-1) je predlog državnega tožilca, ki lahko v obtožnem aktu kot tudi na predobravnavnem naroku predlaga omiljeno kazen po vrsti ali višini ali drugo kazensko sankcijo, ki naj se izreče obdolžencu, če bo v prvi izjavi o obtožbi priznal krivdo.
V obravnavanem primeru državni tožilec za primer priznanja krivde ni predlagal omiljene kazni, niti se obtoženec o krivdi ni izrekal prvič.
Ustavno sodišče RS je v svoji odločbi Up-186/15-25 z dne 4. 7. 2019 ugotovilo, da je obtoženec prvič, ko se je izjavljal o očitku obtožbe, to je o kaznivem dejanju uboja po prvem odstavku 115. člena KZ-1, priznal le izvršitveno dejanje, ne pa vseh drugih okoliščin, v katerih je ravnal (in te bi lahko nakazovale na silobran, prekoračeni silobran, uboj na mah, putativni silobran).
V ponovljenem sojenju se je obtoženec drugič izjavljal o krivdi in je ni priznal, priznal jo je, ko je bila obtožnica modificirana in obtožencu očitana milejša oblika kaznivega dejanja uboja. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da v obravnavanem primeru niso izpolnjeni procesni pogoji, da bi bila v pritožbi predlagana določba drugega odstavka 51. člena KZ-1 uporabljana.
ZSV člen 11, 16, 100.. ZUPJS člen 37.. ZUP člen 7, 8, 9.. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (2004) člen 29.
Za pritožbeno rešitev zadeve je pomembna določba 37. člena ZUPJS, ki izrecno določa, da mora zavezanec hkrati z vlogo upravičenca vložiti vlogo za uveljavljanje oprostitve plačila institucionalnega varstva. Če ni ustreznega dogovora glede plačila upravičenca in zavezanca, kot v konkretnem primeru, se o oprostitvi obeh, odloča z eno odločbo. V takšnem primeru, ko se odloča o oprostitvi upravičenca in zavezanca, se zato ugovori zavezanca ne morejo nanašati samo na njegovo premoženjsko stanje, pač pa tudi na možne razloge za odklonitev doplačevanja storitev institucionalnega varstva za upravičenca. Namreč odločanje o oprostitvi upravičenca je neločljivo povezano z odločanjem o višini prispevka zavezanca z obratno sorazmernim učinkom. Zato zavezanec lahko uveljavlja ugovore po temelju in to tudi v primeru, če sam vloge za oprostitev plačila sploh ni podal.
nadomestilo za invalidnost - poslabšanje zdravstvenega stanja - invalid
Da bi sledili namenu 126. člena ZPIZ-2, je potrebno zakonska določila razlagati tako, kot je to storilo sodišče prve stopnje, sklicujoč se na citirano sodno prakso, katere namen je zavarovancu ravno v okoliščinah, kjer lahko pride do prikrajšanja zaradi vzroka izven njegove sfere, zagotoviti vsaj enako materialno in socialno varnost v vmesnem obdobju, ko še niso izpolnjeni pogoji za izplačevanje nadomestila, ki ustreza težji obliki invalidnosti. Tako se izogne situacijam, ko zaradi poslabšanja invalidnosti, delovni invalidi pridobijo nove pravice, ki zagotavljajo višjo raven socialne varnosti, vendar še te pravice zaradi objektivnih razlogov, niso realizirane in bi v vmesnem obdobju lahko ostali brez dajatev na podlagi že pridobljenih pravic.
povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine - strah - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - skaženost - prometna nesreča - amputacija noge - tek zakonskih zamudnih obresti - začasni ukrepi v zvezi s sodnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-COV-2 (COVID-19)
Višina odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi pretrpljenih duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, skaženosti in strahu. Udeležba tožnice v prometni nesreči. Vpliv ZZUSUDJZ na tek zakonskih zamudnih obresti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00044681
KZ-1 člen 257.. ZKP člen 276, 276/2.
sprememba obtožnice - pomoč pri kaznivem dejanju - sostorilstvo - ugovor zoper spremenjeno obtožnico - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic
Sprememba prvotnega očitka, da sta obdolženki pri tem ravnali kot pomočnici soobdolženemu F.B., v očitek, da sta ravnali kot sostorilki - torej storilki, pa ne dopušča zaključka, kot ga ponujata pritožbi, da gre za takšno spremembo oziroma novo obtožnico, ki bi terjala vročitev obdolženkama zaradi ugovora in odločanje sodišča o ugovorih zoper tako (zgolj) popravljeno obtožnico.
zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - vknjižba stavbne pravice - inšpekcijski organ - formalnost zemljiškoknjižnega postopka - soglasje inšpektorja
Inšpekcijski organ, ki je izdal odločbo o nedovoljeni gradnji, je s predlaganim vpisom stavbne pravice (izrecno) soglašal. Ne velja, da to soglasje ne predstavlja ustrezne participacije tega organa v predmetnem postopku. V konkretnem primeru ni bilo potrebe, da bi se moralo sodišče prve stopnje še dodatno ukvarjati z razmerjem med predlagano vknjižbo in postopkom legalizacije.
Zemljiškoknjižni postopek je po svoji naravi formalni postopek. V skladu s tem je tudi začrtan (omejen) krog pravno relevantnih razlogov, s katerimi se mora zemljiškoknjižno sodišče ukvarjati.
ZUPJS člen 20, 21, 21/1, 21/2, 24.. Odredba o uskladitvi mej dohodkov za letne pravice za leto 2019 (2019) člen 2.. ZUP člen 6, 6/1.
otroški dodatek - dohodkovni razred
Pritožnica pravilno poudarja, da bi pri razvrščanju v dohodkovne razrede morali biti upoštevani dohodkovni razredi iz Odredbe o uskladitvi mej dohodkov za letne pravice za leto 2019, veljavne na dan izdaje prvostopenjske odločbe 1. 2. 2019. Ker sodišče prve stopnje tega ni upoštevalo, je tožbeni zahtevek neutemeljeno zavrnilo.
DELOVNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00044666
KZ-1 člen 7, 7/2, 196, 196/1, 196/2, 202.. ZDavP-2 člen 352, 352/1, 352/2, 353.. ZDR-1 člen 44, 134, 134/1, 134/2.. ZKP člen 358, 358-1.. ZPIZ-2 člen 2, 13, 133, 133/2, 134, 152, 153, 158.. ZPSV člen 3, 3/1, 3/2, 16.. ZSDP člen 8, 9.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - opisano dejanje ni kaznivo dejanje
Po preizkusu izpodbijane sodbe ter pritožbenih razlogov pritožbeno sodišče pritrjuje stališču zagovornika, da iz opisa očitanega kaznivega dejanja ne izhajajo vsi zakonski znaki kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev po drugem v zvezi s prvim odstavkom 196. člena KZ-1. Obdolžencu se namreč očita, da je dejanje storil v letu 2013, to je v času veljavnosti KZ-1B, po katerem je kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev opredeljeno kot zavestno neravnanje po predpisih o sklenitvi pogodbe o zaposlitvi in o prenehanju delovnega razmerja, plači in drugih prejemkih iz delovnega razmerja, delovnem času, odmoru, počitku, letnem dopustu ali odsotnosti z dela, varstvu žensk, mladine in invalidov, varstvu delavcev zaradi nosečnosti in starševstva, varstva starejših delavcev, prepovedi nadurnega ali nočnega dela ali plačilu predpisanih prispevkov, s čimer storilec prikrajša delavca ali iskalca zaposlitve za pravico, ki mu pripada, ali mu jo omeji. Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da mora opis kaznivega dejanja vsebovati vse zakonske znake kaznivega dejanja, kot jih določa zakon, saj je z njimi opredeljeno tisto ravnanje posameznika, ki ustreza ravnanju v polju zakonitosti. Zavest storilca, da ne ravna po navedenih predpisih je tako v skladu z zakonski dikcijo kaznivega dejanja po 196. členu KZ-1B nujna sestavina opisa dejanja, ki pa je v obravnavanem primeru iz opisa dejanja v celoti izostala tako v konkretnem delu kot tudi v abstraktnem delu, na kar pravilno opozarja zagovornik. Pritožbeno sodišče sicer ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe pravilno povzelo določbo 196. člena KZ-1 in v obrazložitvi sodbe tudi utemeljilo, da obdolženec zavestno ni ravnal po predpisih, vendar pa obrazložitev sodbe ne more nadomestiti opisa dejanja v izreku sodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSM00044202
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4. ZOR člen 1064, 1064/2.
pogodba o sefu - prenehanje pogodbe - izpraznitev sefa - splošni poslovni pogoji - nepravdni postopek - sodno odprtje sefa - osebni stečaj uporabnika
Dejstvo obstoja osebnega stečaja na predmetni nepravdni postopek v ničemer ne more vplivati. Gre namreč za sodno odprtje sefa, to pa je terjatev, ki ne more vplivati na obseg stečajne mase (4. točka 205. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00045013
OZ člen 39, 41, 557, 564, 565. ZPP člen 254. ZMZPP člen 19, 23. Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 1, 1/2-g.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - pogodba o preužitku - prenos lastninske pravice - ničnost - nedopustna podlaga pogodbe - dokazno breme - nagib - odplačna pogodba - subjektivno vrednotenje - aleatorna pogodba - skrb in pomoč v preteklosti - pogodbena volja - dokaz z izvedencem
Dokazno breme o zatrjevani nedopustni podlagi je bilo na tožnikih, ki ga nista zmogla. Nista uspela dokazati, da je bil namen sklenitve pogodb v njunem oškodovanju. Pokojna je imela pravico s svojim premoženjem prosto razpolagati, kar ni nemoralno, tudi če je s tem katerega od dedičev preferirala.
Pogodbo o preužitku je mogoče utemeljiti ne le z bodočo, temveč tudi s preteklo že nudeno skrbjo in pomočjo. Bistveno je, da je nagib za prenos lastninske pravice na prevzemnika ob preužitkarjevi smrti v nudenih dajatvah in storitvah, pomoči in skrbi zanj. Enako velja tudi za pogodbo o dosmrtnem preživljanju, saj gre pri pogodbi o preužitku za vrsto pogodbe o dosmrtnem preživljanju.
ZPP člen 99, 99/1, 99/2, 337, 337/1. ZFPPIPP člen 405, 405/2, 405/4.
postopek osebnega stečaja - ugovor proti odpustu obveznosti - narok za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti - neopravičen izostanek z naroka - preklic pooblastila za zastopanje - učinek preklica pooblastila - nedovoljene pritožbene novote
Pooblastilno razmerje med stranko in pooblaščencem preneha s preklicem pooblastila, toda stranke morajo o tem sodišče obvestiti.
Preklic za sodišče učinkuje šele, ko je o njem obveščeno.
zavarovalno pravo - denarna odškodnina - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina - poškodba hrbtenice - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - strah
Kategorizacija po Fischerju pa je le eden od kriterijev za objektivno primerjavo odškodnin. Bistvene značilnosti primera, ki jih je treba upoštevati pri presoji pravilnosti odmere pravične denarne odškodnine, so: srednje hud primer po Fischerju; zlom hrbtenice brez nevroloških izpadov in drugih pridruženih poškodb; poškodba se je zacelila z določenimi trajnimi posledicami.
Pri odmeri starševskega nadomestila je potrebno upoštevati vseh 12 mesečnih zneskov plač (torej tudi plačo za mesec maj 2018), pri čemer ni odločilno, da je bil znesek plače za mesec maj izplačan v naslednjem mesecu in da so se posledično tudi za vse ostale mesece izplačilni dnevi pomaknili iz tekočega meseca v naslednji mesec. Za tako ravnanje delodajalca tožnica ne more nositi posledic, niti zavarovanci zaradi različnega obračunavanja plač ne smejo biti prikrajšani. Bistveno je namreč, da je odmera tako starševskega kot tudi materinskega nadomestila odvisna od vseh obračunanih prispevkov za starševsko varstvo. S tem se uresničujeta temeljni načeli zavarovanja, kot sta opredeljeni v 4. členu ZSDP-1 in sicer, da se z zavarovanje za starševsko varstvo zavarovancem po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo pravice, vezane na starševske obveznosti.