Iz sklepa ni jasno na kaj se stroški nanašajo in zakaj so utemeljeni. Zato takšna obrazložitev ne dosega standarda obrazloženosti, ki še dopušča vsebinski preizkus sklepa.
regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - nastanek težko nadomestljive škode - tehtanje interesov strank - neugodne posledice - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe - varstvo služnostne pravice
Sodišče prve stopnje je dovolj zanesljivo (verjetno) ugotovilo relevantna dejstva in pravilno uporabilo določbo 272. člena ZIZ, tako glede verjetnosti tožnikove terjatve za varstvo njegove služnostne pravice, kot tudi glede težko nadomestljive škode, ki bi mu nastala brez izdaje predlagane (in izdane) začasne odredbe. Poleg tega je pravilno ocenilo, da toženca z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpela hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku.
ugovor novega dolžnika - odgovornost dediča - vrednost podedovanega premoženja - pogrebni stroški
Pritrditi je pritožbi, da je nova dolžnica v zvezi s trditvami o pogrebnih stroških predlagala tudi dokaze, upnik pa v odgovoru na ugovor teh trditev ni prerekal, prerekal pa je zatrjevano in v izpodbijanem sklepu ugotovljeno vrednost podedovanih nepremičnin. Ob navedenem pritožba utemeljeno opozarja, da je zaključek sodišča prve stopnje, da dolžnica z ničemer ni izkazala višine pogrebnih stroškov, zmoten, zaradi nepopolne dokazne ocene pa neprepričljiv nadaljnji zaključek sodišča prve stopnje, da dolžnica ni dokazala, da bi poplačala dolgove zapustnika do višine vrednosti podedovanega premoženja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00045492
ZZZDR člen 12, 52, 56, 56/1, 56/2. ZPP člen 8, 458, 458/1. OZ člen 239, 378. URS člen 33.
izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - dalj časa trajajoča življenjska skupnost - odgovornost za dolgove - odgovornost zakoncev za najeto posojilo - nerazdelna odgovornost - posebno in skupno premoženje - posojilo - soglasje drugega zakonca - konkludentna izjava volje - skupna vlaganja - prosta dokazna ocena - spor majhne vrednosti - dopustni pritožbeni razlog - obveznosti zakoncev - dokazna ocena - prosta dokazna presoja - pravica do zasebne lastnine
ZZZDR daje podlago, da zakonec v okviru svoje avtonomnosti v času trajanja zakonske zveze napravi osebne dolgove za svoje potrebe ali skupni dolg v zvezi s skupnim premoženjem. Avtonomija zakoncev oziroma zunajzakonskih partnerjev glede upravljanja s skupnim in posebnim premoženjem je tako kljub kogentnosti določb še vedno podana v zadostni meri. Takšna ureditev je skladna s pravico do zasebne lastnine po 33. členu Ustave RS.
Kadar eden od zakoncev izvaja posle povezane z upravljanjem skupnega premoženja, mora imeti soglasje drugega zakonca, vendar je to soglasje lahko dano tudi konkludentno. Kot konkludentna privolitev se praviloma šteje tudi molk zakonca, oziroma toleriranje, če zakonec za nameravani ukrep upravljanja ve.
Morebitno negospodarno ali neustrezno ravnanje zakonca, ki je sklenil pravni posel, ali njegova prekoračitev dogovora med zakoncema, je nato predmet njunega notranjega razmerja in drugemu zakoncu ne daje možnosti, da se razbremeni nerazdelne obveznosti do upnika. Toženka bi bila tako zavezana povrniti dolg tožniku tudi v kolikor sama ne bi sodelovala pri dogovoru, pa bi takšen dogovor sklenil njen zunajzakonski partner sam.
OZ člen 131, 135, 163. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (1998) člen 14, 15.
odškodninska odgovornost izvajalca javne službe - vdolbina na cesti - udarna jama na cestišču - sanacija ceste - protipravnost ravnanja
Ker tožena stranka - zavarovanec ni kršil določbo 14. in 15. člena Pravilnika o vrstih vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest, pri upravljanju z občinsko cesto ni ravnala protipravno. Drugotožena stranka je uspela dokazati, da cesta v delu, kjer je tožnik padel, ni bila v stanju, ki bi glede na vsebino Pogodbe, terjala zavarovančevo ukrepanje. Tako ni podana odškodninska odgovornost drugotožene stranke že po temelju.
Ker dolžnica zahtevane dopolnitve ni vložila v predmetni zadevi, sodišče pa skladno z določbami ZPP ni dolžno prepošiljati prilog, priloženih k vlogam, ki se nanašajo na drugo zadevo, je zaključek sodišča prve stopnje, da dolžnica ni dopolnila svojega predloga za taksno oprostitev v predmetni zadevi pravilen.
stroški pravdnega postopka - pripoznava tožbenega zahtevka - sodba na podlagi pripoznave - povod za tožbo - uspeh pravdnih strank
157. člen ZPP določa, da če tožena stranka ni dala povoda za tožbo (prvi pogoj) in če je pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo oziroma na glavni obravnavi, preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari (drugi pogoj), ji mora tožnik povrniti pravdne stroške. Oba pogoja morata biti izpolnjena kumulativno. Pritožba utemeljeno izpostavlja, da se je toženka spustila v obravnavanje glavne stvari, saj je nasprotovala obstoju obveznosti, ki jo ima kot zastavna dolžnica v razmerju do tožnice, zato ni mogoče zaključiti, da je pripoznala tožbeni zahtevek preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari.
ZDSS-1 člen 72, 72/1.. ZZUSUDJZ člen 1, 2, 6, 6/2, 8a.. ZUP člen 87.. ZPP člen 274.
prepozna pritožba - potek roka - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19)
V konkretnem primeru to pomeni, da je bila izpodbijana dokončna odločba tožene stranke z dne 13. 5. 2020 tožniku oziroma pooblaščencem vročena v času veljavnosti začasnih ukrepov po ZZUSUDJZ. Na podlagi Odredbe o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih in razlogov po 1. členu ZZUSUDJZ, se je tek procesnih rokov s 16. 3. 2020 prekinil. Preklic odredbe, objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije št. 77/2020, je začel veljati dne 31. 5. 2020. S 1. 6. 2020 so procesni roki začeli spet teči in so nehali veljati začasni ukrepi v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19, kar je bilo tudi objavljeno v sredstvih javnega obveščanja in je to sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa tudi pravilno poudarilo.
Za obravnavano zadevo to pomeni, da je 30-dnevni rok za vložitev tožbe začel teči 1. 6. 2020 in se je iztekel 30. 6. 2020. Tožbo vloženo 1. 7. 2020 priporočeno po pošti je zato sodišče prve stopnje pravilno štelo za prepozno in je v skladu z določbo 274. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 72. člena ZDSS-1 kot prepozno pravilno zavrglo.
Načeloma je pritrditi pritožniku, da ob pravilni uporabi 207. člena ZPP v času prekinjenega postopka tudi v zapuščinskem postopku, v katerem se na podlagi 163. člena ZPP smiselno uporabljajo tudi določila ZPP, če ta zakon ne določa drugače, sodišče ne more in ne sme izvesti nobenega pravdnega dejanja in da se ta prepoved nanaša tudi na izdajo plačilnega naloga za plačilo sodne takse, kot enega izmed dejanj sodišča. Vendar ta prepoved ni absolutna. Že po naravi stvari namreč ne more veljati za tista pravdna dejanja sodišča, ki jih je dovoljeno opraviti oziroma jih je nujno potrebno opraviti tudi v času, ko je sicer postopek prekinjen.
O tem, katera so ta dejanja, odloča sodišče. Pravilnost njegove ocene, da se neko dejanje sme oziroma ga je nujno opraviti tudi v času prekinitve postopka, pa je lahko predmet pritožbene obravnave. To pa posledično pomeni, da lahko ob pravilni uporabi 207. člena ZPP sodišče prve stopnje v času prekinitve postopka opravlja tudi vsa tista pravdna dejanja, ki se nanašajo na pravdna dejanja oziroma so v zvezi s pravdnimi dejanji, ki jih je sodišče opravilo po lastni presoji kot dovoljena oziroma nujna opravila v času prekinitve postopka. Med takšna dovoljena pravdna dejanja tako med drugim sodita tudi izdaja plačilnega naloga za plačilo sodne takse, če je taksna obveznost nastala zaradi vložitve pravnega sredstva zoper takšno opravljeno pravdno dejanje sodišča prve stopnje v času prekinitve postopka in izdaja sklepa o ugovoru zoper tako izdani plačilni nalog za plačilo sodne takse.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00044607
ZIZ člen 9, 15, 53, 53/2, 57, 58, 58/1, 58/3, 273, 273/1-3. ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 365, 365-3. ZNP člen 37. ZVEtL-1 člen 3.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - začasna odredba v nepravdnem postopku - prepoved posegov - prepoved gradnje - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - odgovor na ugovor zoper sklep o začasni odredbi - vročitev ugovora dolžnika v odgovor upniku - kontradiktoren postopek - kršitev pravice do izjave v postopku - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavarovanje terjatve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena - zavarovalna začasna odredba - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - namen začasne odredbe - vsebina začasne odredbe - sodno varstvo - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Ugovorni postopek je vedno nujno kontradiktoren, kršitev določbe o vročanju ugovora v odgovor pa zato pomeni absolutno bistveno kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pravice predlagateljev, da odgovorijo na ugovorne navedbe, ni mogoče nadomeščati z možnostjo, da bi tak odgovor dali v pritožbi.
Za razliko od zavarovalnih začasnih odredb, katerih namen je zavarovati kasnejšo uveljavitev terjatve, o kateri teče spor, je namen regulacijskih začasnih odredb začasna ureditev spornega pravnega razmerja. To sicer ne pomeni, da ni treba, da sta vsebina začasne odredbe in terjatev povezani, a ne v smislu zavarovanja uveljavitve terjatve, temveč gre za presojo, ali predlagana začasna ureditev spornega razmerja še ostaja v mejah zahtevka oziroma konkretne terjatve.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 37, 37/1, 41, 41/1, 42, 42/1, 45, 45/1a, 53. ZIZ člen 21, 21/1, 38, 58.
izvršitev tuje sodne odločbe - potrdilo o izvršljivosti - konkretizacija zahtevka - načelo formalne legalitete - tuja sodna odločba kot izvršilni naslov - primernost izvršilnega naslova - potrebnost stroškov odgovora na ugovor - obrestno obrestovanje - indeksacija - določbe v nasprotju z javnim redom RS
Potrdilo o izvršljivosti ima izjemno pomembno vlogo pri prostem pretoku sodnih odločb med državami članicami EU. Izdano je za namen izvršitve tuje sodne odločbe, upnik pa jo mora predložiti izvršilnemu sodišču kot obvezno listino, na podlagi katere izvršilno sodišče skupaj s predloženim izvršilnim naslovom odloči o izvršbi. Potrdilo vsebuje izvleček tuje sodne odločbe in po potrebi pomembne informacije o obveznostih (stroških postopka, izračun obresti), s čimer je pomembna z vidika konkretizacije obveznosti, zajetih v tujem izvršilnem naslovu. Potrdilo utrjuje strogost načela formalne legalitete. Konkretizacija obveznosti (določna opredelitev in obračun obveznosti iz izvršilnega naslova) ostaja v rokah sodišča, ki je izdalo izvršilni naslov, kar je tudi najbolj smiselno. Če je potrdilo ustrezno izpolnjeno, v državi, kjer je predlagana izvršba, ne more biti več dvoma o vsebini izvršilnega naslova, s čimer se uresničuje učinkovitost prostega pretoka sodnih odločb.
ugovor zoper sklep o izvršbi - izvršilni naslov - izterjava preživnine - slab socialni položaj dolžnika
Izvršilni postopek je glede na določbe ZIZ sestavljen iz dveh faz, in sicer faze dovolitve ter faze oprave izvršbe. Pri tem v fazi dovolitve izvršbe dolžnikovo premoženjsko stanje ne preprečuje dovolitve izvršbe, je pa socialni položaj dolžnika varovan v postopku oprave izvršbe, in sicer z določbami o omejitvi izvršbe pri posameznem izvršilnem sredstvu (pri izvršbi na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet konkretno z določbo 101. in 102. člena ZIZ).
URS člen 35. OZ člen 131, 131/1, 136, 138, 139, 171, 179, 182.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - plačilo odškodnine zaradi okrnitve osebnostnih pravic - kaznivo dejanje grožnje - silobran - duševne bolečine - obseg nepremoženjske škode - pravica do duševne integritete
Tožnica je v tem konkretnem primeru zahtevala le odškodnino za nepremoženjsko škodo iz naslova duševnih bolečin zaradi okrnitve osebnostne pravice, ne pa (tudi) za katero koli drugo pravno priznano obliko nepremoženjske škode iz 179. člena OZ, npr. za prestani strah. Tudi sodišče prve stopnje ji je prisodilo zgolj odškodnino za to obliko nepremoženjske škode kot posebno pravno priznano obliko nepremoženjske škode, ki obsega različne vidike in posledice, ki se zaradi posega v osebnostno pravico manifestirajo na različnih področjih in na različne načine v duševni sferi oškodovanca, zato so povsem neutemeljeni pritožbeni očitki toženke, da sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni pojasnilo, koliko od prisojene odškodnine odpade na domnevno ogroženost, koliko na negotovost, strah, vznemirjenje.
Navedbe toženke o tem, da je tožnica k ravnanjem toženke (so)prispevala s tem, da je vložila tožbe, posledično so k toženki prihajali izvršitelji, da jo je zasledovala in poskusila vplivati nanjo, ne predstavljajo pravno odločilnega soprispevka k ravnanju toženke, za katero je bila na škodo tožnice obsojena.
Ustrezno ravnanje toženke bi bilo prijava takšnih ravnanj tožnice pristojnim organom in sprožitev ustreznih pravnih postopkov.
nepremoženjska škoda - denarna odškodnina - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - odškodnina za skaženost
Odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo (stanje po poškodbi levega stopala v obliki odprtega zloma leve petnice, raztrganini in odrgnini kože ter raztrganini na glavi).