ZPP člen 7, 7/1, 212, 339, 339/2-8, 414.ZZZDR člen 129, 129a.
premoženjska razmerja med starši in otroki - preživljanje mladoletnih otrok - višina preživnine - otroški dodatek - trditveno in dokazno breme - nova dejstva in novi dokazi v pritožbenem postopku v zakonskih sporih - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost sodelovanja v postopku
Mogoče se je strinjati s stališčem pritožbenega sodišča, da je toženec tisti, ki nosi trditveno in dokazno breme glede dejstev, ki utemeljujejo njegove ugovore (primerjaj s prvim odstavkom 7. in 212. členom ZPP). Ni pa mogoče soglašati z nadaljnjim sklepom, da toženec s pritožbenimi navedbami glede otroškega dodatka, ki naj bi ga prejemala tožnica za hčerki, ni zadostil zahtevam o trditvenem in dokaznem bremenu.
S tožbo izpodbijani akt je bil izdan na podlagi pravnega sredstva, ki ga je vložil tožnik, ta akt pa v izreku ne vsebuje odločitve o tožnikovi pravici. Odločitev tožene stranke dejansko predstavlja le procesno odločitev, saj je bilo z njo odločeno le, da se pritožba zavrne.
ZPP člen 7, 7/2, 155, 155/2, 214, 402, 405. Odvetniška tarifa člen 14, 14/2.
odvetniška tarifa - davek na dodano vrednost (DDV) - pravdni stroški - dokazno breme - zahteva za varstvo zakonitosti
Določbi drugega odstavka 155. člena ZPP oziroma drugega odstavka 14. člena ODT ne nudita podlage za odstopanje od načela o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena. Ne zadošča torej, da odvetnik priglasi strošek plačila DDV in izjavi, da je zavezanec za plačilo, ampak mora predložiti listino, iz katere izhaja utemeljenost njegove zahteve, ali pa predlagati vpogled v javno evidenco Davčne uprave RS o zavezancih za plačilo DDV.
sklep o vrnitvi doktorske disertacije v dopolnitev - stvarna pristojnost - akt, ki ga je mogoče izpodbijati v upravnem sporu
Z izpodbijanim sklepom se ni odločalo o kakšni pravici ali koristi, ki bi jo zakon varoval tožniku, saj ocena ni pravica ali pravna korist osebe, ki se izobražuje.
pravna narava pogodbe - neveljavnost pogodbe - pogodba o dosmrtnem preživljanju - odplačnost - aleatorna pogodba - načelo enake vrednosti dajatev - nujni delež - standard obrazloženosti odločbe višjega sodišča
Glede na razloge, voljo in namen pogodbenic ter izpolnitvenem ravnanju pogodbenic (opravljanje nege in pomoči v zameno za prenos premoženja) je bilo spoštovano načelo enake vrednosti dajatev, saj sta bili obe vrednosti v času sklenitve pogodbe približno enaki - sorazmerni. Prvostopenjsko sodišče je pravilno zavrnilo nekatere dokazne predloge (izvedenca medicinske, gradbene in kmetijske stroke ter opravo poizvedb o dohodkih zapustnice). Ti dokazi so namreč nerelevantni, saj ne bi mogli vplivati na odločitev oziroma izpodbiti ugotovitev o razlogih, namenu in volji pogodbenic.
veljavnost pravnega posla - ugotavljanje dejstev - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - možnost obravnavanja pred sodiščem
Pritožbeno sodišče je ugovor tožene stranke, ki oporeka veljavnosti pravnega posla, prezrlo oziroma je veljavnost pravnega posla enostavno predpostavljalo. S takšnim ravnanjem jo je prikrajšalo v njeni pravici, da sodeluje v postopku (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), ki ji na drugi strani odgovarja obveznost sodišča, da vse navedbe strank vzame na znanje, pretehta njihovo relevantnost in se do tistih navedb, ki so za odločitev bistvenega pomena, v obrazložitvi sodbe tudi opredeli.
spor o obstoju delovnega razmerja - razveljavitev pogodbe o zaposlitvi - spor o pristojnosti - stvarna pristojnost
O sporu zaradi razveljavitve pogodbe o zaposlitvi in zaradi razveljavitve sklepa o razporeditvi na položajno mesto v občinski upravi je pristojno odločati Delovno sodišče.
razrešitev direktorja zavoda - odgovornost za porabo proračunskih sredstev
Ugotovitve proračunske inšpekcije temeljijo na pregledu listinske dokumentacije pri A. in ugotovitve, da je tožnik kot direktor A. sklepal pogodbe o avtorskem delu za dela, ki bi jih moral A. s svojimi delavci opraviti v okviru svoje redne dejavnosti. Zato sama opustitev zaslišanja navedene priče tudi ne pomeni kršitve z ustavo zajamčene človekove pravice do enakega varstva pravic.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za odpoved - zagovor - seznanitev z razlogom za odpoved
Stališče, da je treba kot datum, od katerega teče 15 - dnevni rok za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, šteti le datum, ko je bil opravljen zagovor ali datum, ko je bil le-ta predviden, ni pravilno. ZDR prekluzivnega roka za podajo odpovedi ne veže na zagovor delavca, temveč na dejansko seznanitev delodajalca z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved, kar pa je ugotovitev dejanskega stanja.
pokojnina v tuji državi - pravica do izbire pokojnine
Z uveljavitvijo pravice do starostne pokojnine pri tujem nosilcu zavarovanja, pri čemer je bila upoštevana tudi slovenska pokojninska doba, je tožnik opravil izbiro glede pokojnine, ki jo bo užival.
delovno razmerje za določen čas - izvršitev dela, ki traja določen čas - transformacija - obličnost
Zahteva po pisni obliki kot konstitutivnem elementu pogodbe o zaposlitvi oziroma delovnega razmerja, ne izhaja niti iz določil ZTPDR in ZDR/90 niti iz SKPgd (izjema je sklenitev pogodbe o zaposlitvi z zasebnim delodajalcem). Med delavcem in delodajalcem je bil torej obstoj delovnega razmerja mogoč tudi brez poprejšnje sklenitve pisne pogodbe o zaposlitvi, v primeru spora pa je bilo potrebno dokazati elemente delovnega razmerja. To velja tudi za delovno razmerje za določen čas, vključno z obstojem razloga za sklenitev tovrstnega delovnega razmerja.
starostna pokojnina - odmera od dejanske pokojninske osnove - zavarovanje za ožji obseg pravic - pretežen del zavarovanja - dokup pokojninske dobe - kmetijska dejavnost
Na podlagi 159. člena ZPIZ/83 dokupljena doba se lahko upošteva le pri ugotavljanju pogojev za priznanje pravice in pri odmeri starostne pokojnine, ni pa je mogoče upoštevati pri ugotavljanju pretežnega dela zavarovalne dobe za ožji ali širši obseg pravic na podlagi osmega odstavka 34. člena ZPIZ-1.
Ob izostanku izrecne zakonske opredelitve pojma "pretežen" je izpodbijana sodba kot pretežni del zavarovanja pravilno štela zavarovanje v obsegu, večjem od polovice.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - diskriminacija - starost - neutemeljeni odpovedni razlogi
Kršitev prepovedi diskriminacije ima na podlagi sedmega (prej petega) odstavka 6. člena ZDR za posledico odškodninsko odgovornost delodajalca, kot neutemeljeni odpovedni razlogi pa se štejejo le tisti, navedeni v deveti (prej osmi) alineji 89. člena ZDR. Tožniku pogodba o zaposlitvi ni bila odpovedana zaradi nobenega od takih razlogov, ampak zaradi kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - neopravičen izostanek z dela - obstoj dveh pogodb o zaposlitvi
Delavec istočasno ne more imeti sklenjenih dveh pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas, niti pri dveh niti samo pri enem delodajalcu. Če je (pa čeprav v nasprotju z zakonskimi določbami) tožnica z novim delodajalcem podpisala novo pogodbo o zaposlitvi, to pomeni, da je stara pogodba o zaposlitvi prenehala veljati. Delodajalec zato niti ni imel možnosti, da bi odpovedoval tudi to pogodbo, ki ni bila več temelj za obstoj delovnega razmerja, ker je bila nadomeščena z novo pogodbo o zaposlitvi.
ZPP člen 149.ZOR člen 63, 88.ZGJS člen 28. ZGD člen 246, 247, 248.
direktor - razrešitev - sklep o razporeditvi - dokazovanje vročitve - razlika plače - upravičenost člana uprave za zastopanje - nesporazum
Če vročilnice ni, ni izključeno dokazovati na drugačen način, da je bila vročitev dejansko opravljena.
V razmerju med sklepom o razporeditvi, ki tožniku določa tudi plačo in kasneje (naslednji dan) sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, velja kasnejše pogodbeno določilo.
Dejstvo, ali je uprava tožene stranke sprejela ali ni sprejela odločitve o tem, da se s tožnikom podpiše pogodba o zaposlitvi s takšno ali drugačno vsebino, v ničemer ne vpliva na upravičenost P. Ž. (član uprave), da s tožnikom podpiše pogodbo o zaposlitvi. Tudi če se P. Ž. pri podpisu te pogodbe ne bi držal navodil v zvezi s podpisovanjem in vsebino takšnih pogodb, to ne bi imelo nobenega vpliva na veljavnost same pogodbe.
Neutemeljeno je uveljavljanje nesporazuma, ki ga ureja 63. člen ZOR, saj med strankama ni bilo nesporazuma o naravi pogodbe niti o podlagi ali predmetu obveznosti. Določitev višje ali manjše plače ne predstavlja drugega predmeta obveznosti, saj se s tem ne spremeni identiteta samega predmeta urejanja (v tem primeru plače).
predsednik uprave - utemeljen razlog za odpoklic - odpravnina
Pojma krivdnih razlogov (prvi odstavek 250. člena ZGD) ni mogoče razlagati v smislu kazenskopravnega pojmovanja krivde niti v smislu krivdnih razlogov delovnega prava (razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi), ampak ga je potrebno razumeti širše. To je še posebej očitno pri razlogu nesposobnosti vodenja poslov, ki sam po sebi ne pomeni krivdnega ravnanja pri vodenju, temveč nesposobnost, ki dejansko celo izključuje krivdo. Razlog nesposobnosti se seveda presoja individualno.
Priče so izpovedale o slabem vodenju, izgubi zaupanja članov uprave do predsednika, nezmožnosti sprejemanja enotnih odločitev, dejstvu, da predsednik uprave ni koordiniral dela uprave, itd. Na podlagi navedenih dejanskih ugotovitev je logičen in pravilen zaključek, da ni prihajalo do problemov le zaradi prevelikega števila članov uprave, ampak tudi zaradi dela predsednika uprave.
ZPP člen 7, 212.ZPIZ člen 309. ZPIZ (1983) člen 10, 11, 159.
kmetijska dejavnost - dokupljena doba - plačilo prispevkov - dokazno breme - dokazovanje s pričami
Za odločitev o tožbenem zahtevku je bilo (edino) odločilno dejstvo, ali je tožnica plačala prispevek, na podlagi katerega bi se ji opravljanje kmetijske dejavnosti v spornem obdobju vštelo v pokojninsko dobo kot zavarovalne doba. Procesno in materialno dokazno breme za dokazovanje tega dejstva je bilo na tožnici in ne na toženi stranki.
Tudi če bi sodišče na podlagi izjav prič štelo za dokazano, da je tožnica plačala prispevek, bi ostalo nedokazano, ali je bilo plačilo opravljeno v roku in v določeni višini.
Stranka mora odvetnika pooblastiti za zastopanje v postopku revizije. Ni dovolj, da se "postavljeni odvetnik" v postopku izkaže z odločbo organa za brezplačno pravno pomoč.
V teoriji in praksi je uveljavljena t. i. aprehenzijska teorija, po kateri je kaznivo dejanje dokončano, ko storilec z odvzemom stvari le to dobi v svojo posest in onemogoči drugemu, ki jo je do tedaj posedoval, da z njo še naprej razpolaga, sebi pa s tem omogoči dejansko razpolaganje s stvarjo.
Pomen kršitve pogodbenih obveznosti z znaki kaznivega dejanja se pri izredni odpovedi delodajalca ne presoja po 14. členu KZ. Ob ugotovitvi takšne kršitve se z upoštevanjem vseh okoliščin in interesov obeh strank presoja, ali je mogoče nadaljevati delovno razmerje do izteka odpovednega roka (prvi odstavek 110. člena ZDR). Gre za presojo v pogodbenem odnosu dveh strank, ki ga med drugim karakterizira osebno in neprekinjeno opravljanje dela po navodilih in pod nadzorom delodajalca in v katerem velja načelo prepovedi škodnega ravnanja (4. in 35. člen ZDR).