ZIZ člen 34, 34/3, 35, 35/1, 35/2, 35/3, 35/4, 166, 166/1, 166/2. ZIZ-E člen 72.
spor o pristojnosti - naknadna kumulacija izvršilnih sredstev - izvršba na nepremičnine - nepremičnine z območja več sodišč
Prehodno določbo 72. člena novele ZIZ-E vprašanje pristojnosti same oprave izvršbe na nepremičninah z območja več sodišč po novi ureditvi veže na dejstvo, da je bil sklep o izvršbi izdan po uveljavitvi te novele.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela - napotitev na delo v tujino - utemeljenost odpovednega razloga - dokazno breme
Utemeljen razlog, ki opravičuje izredno odpoved, je dolžna dokazati tista stranka, ki izredno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi.
Bistveno za odločitev je bilo ugotovljeno dejstvo, da tožena stranka ni dokazala, da bi tožnika 14. 2. 2005 sploh napotila na delo v Nemčijo, kar pomeni, da je utemeljeno tudi po tem datumu doma čakal na delo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004623
ZKP člen 18, 18/2, 150, 150/1-1, 150/2-3, 152, 371, 371/1-8, 372.KZ člen 311. KZ-B člen 47.URS člen 35.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - prikriti preiskovalni ukrepi - odredba prikritih preiskovalnih ukrepov - oblika odredbe - vsebina odredbe - uporaba dokazov, pridobljenih s prikritimi preiskovalnimi ukrepi - nadzirana oseba - pogoji za uporabo ukrepa - načelo subsidiarnosti - nadzor telekomunikacij s prisluškovanjem in snemanjem - varstvo zasebnosti - kršitev kazenskega zakona - časovna veljavnost zakona - uporaba milejšega zakona - prepovedan prehod čez državno mejo
Zakon o kazenskem postopku predpisuje zgolj vsebino odredbe, s katero preiskovalni sodnik odredi s strani državnega tožilca predlagani ukrep, ne predpisuje pa oblike odredbe oziroma njene notranje strukture.
Dokazi, zbrani s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, odrejenimi zoper drugo osebo, se lahko uporabijo, kadar organi pregona ob izvajanju odredbe v okviru, kot je bila izdana, nenamerno oziroma naključno naletijo na dokaz, ki ima obremenilni značaj.
Zavarovanje po pogojih AO plus zavarovanja je prostovoljno zavarovanje, zato se zavarovalna vsota, za katero je zavarovanje dogovorjeno, valorizira le, če je tako dogovorjeno.
ZUS člen 34, 34/1-4. ZUP člen 43, 251, 251/3. ZGO-1 člen 153, 153/1, 153/2.
ukrep gradbenega inšpektorja - neskladna gradnja – inšpekcijski zavezanec - stranka v postopku – stranki udeleženec – odpravljen prvostopenjski akt
Glede na to, da v tej fazi postopka ni upravnega akta, ki bi kogarkoli zavezoval (prvostopenjski akt je bil namreč odpravljen), ni mogoče govoriti o posegu v pravico ali pravni interes kogarkoli. Izid inšpekcijskega postopka ostaja negotov, kljub napotku, ki ga je v obrazložitvi svoje odločbe tožena stranka dala prvostopenjskemu organu.
dovoljenost revizije - postulacijska sposobnost - opravljen državni pravniški izpit - zavrženje revizije
Ker je torej tožnik vložil revizijo sam in ker po zakonu nima te pravice spričo pomanjkanja postulacijske sposobnosti, je njegova revizija po določbi drugega odstavka 374. člena ZPP nedovoljena.
ZPP člen 343, 343/4, 346, 346/1.ZUS-1 člen 22, 22/1.
dopolnilno soglasje k sanaciji - gospodarska družba, izbrisana iz sodnega registra - pravni interes za pritožbo
Ker je bila gospodarska družba že izbrisana na podlagi pravnomočnega sklepa o zaključku stečajnega postopka, je izpodbijano dopolnilno soglasje k sanaciji brezpredmetno, tožnica pa nima več pravnega interesa za pritožbo.
enotno dovoljenje za gradnjo – dostopna pot – predhodno vprašanje obstoja služnosti
V postopku izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo je vprašanje dostopa do novogradnje del dejanskega stanja, od katerega je odvisna odločitev, zato sme upravni organ vprašanje dostopa reševati kot predhodno vprašanje. Glede priposestvovanja služnosti dostopne poti mora upravni organ, če to ugotavlja kot predhodno vprašanje, ugotoviti vsa potrebna dejstva in okoliščine, ki so določene s Stvarnopravnim zakonikom.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004637
ZKP člen 105, 108, 371, 371/1-11, 371/2, 383, 395, 395/1, 420, 420/2.KZ člen 183.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - presoja navedb pritožbe - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev kaznivega dejanja - nadaljevano kaznivo dejanje - odločba o kazenski sankciji - odločba o premoženjskopravnem zahtevku
Obsojenec kršitve zakona, to je nepravilne uporabe civilnega materialnega prava v odločbi o premoženjskopravnem zahtevku, ne more uveljavljati z zahtevo za varstvo zakonitosti, ker mu to onemogočata določbi prvega odstavka 108. člena in prvega odstavka 420. člena ZKP.
ZOR člen 280, 281/1, 281/2, 284.ZPP člen 372, 378.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - izpodbijanje odplačnega razpolaganja - razmerje med starši in otroki
Ob ugotovitvah, da proti staršema tožencev že 17 let neuspešno tečejo izvršilni postopki za poplačilo denarne terjatve, da sta starša tožencev v vseh izvršilnih postopkih vlagala vsa pravna sredstva in da sta zatem ugovore tretjih vlagala še toženca, je pravilen sklep, da sta starša tožencev vedela, da s spornim razpolaganjem škodujeta upnicam.
Po ugotovitvi, da proti staršema tožencev tečejo izvršilni postopki in da torej nimata dovolj sredstev za izpolnitev zapadle terjatve, se v pravdi ni bilo treba ukvarjati s tem, ali je bila terjatev plačana. To je predmet izvršilnega postopka.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe - sprememba obtožnega predloga - zavrnitev dokaznega predloga - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
Zgolj konkretizacija normativnih zakonskih znakov kaznivega dejanja in opustitev navajanja dejstev, ki po presoji državnega tožilca niso relevantna, ne pomenijo očitka drugega historičnega dogodka in s tem nedopustne spremembe obtožnega predloga.
Čeprav zgolj teža kaznivega dejanja praviloma ne zadošča za sklep o ponovitveni nevarnosti, pa lahko okoliščine konkretnega primera (način izvršitve kaznivega dejanja, dolžina časovnega obdobja, stopnjevanje in frekvenca samih ravnanj) tako po objektivni kot tudi po subjektivni plati utemeljujejo zaključek o podanosti tega pripornega razloga.
Ker pooblaščenka tožene stranke, ki do pravnomočnosti sodbe še ni bila pooblaščenka tožene stranke, kljub (novemu) pooblastilu, ki ga je predložila ob vložitvi revizije, ni izkazala, da izpolnjuje pogoje iz 65. člena ZDSS-1, saj v spisu ni dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu in statusu zaposlenega pri zavodu, to pomeni, da je izredno pravno sredstvo vložil nekdo, ki nima te pravice (ki pravice ni dokazal), zato je revizija glede na določbo drugega odstavka 374. člena ZPP nedovoljena in jo je ob upoštevanju določbe 377. člena ZPP treba zavreči.
ZUS-1 člen 4, 36/1-4.OZ člen 134, 178, 183.URS člen 22, 35.
načelno pravno mnenje - poseg v ustavne pravice - drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe zaradi sodnega varstva v pravdnem postopku - kršenje osebnostnih pravic pravne osebe
Ker so osebnostne pravice deležne sodnega varstva v pravdnem postopku, niso predmet odločanja v upravnem sporu. Zaradi drugega sodnega varstva pa v obravnavani zadevi niso bili izpolnjeni pogoji za sodno varstvo po prvem odstavku 4. člena ZUS-1.
Tožeča stranka je v postopku zoper tri tožence, ki niso enotni sosporniki, navedla le eno nediferencirano vrednost spornega predmeta, kar pomeni, da reviziji strank nista dovoljeni.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 75, 75/3. ZPP člen 165, 339, 339/2-14.
ukrep tržnega inšpektorja - začasna odredba
Sodišče ni presodilo za odločitev o zadevi pravno pomembnih okoliščin, s katerimi tožeča stranka poskuša izkazati izpolnitev pogojev po drugem odstavku 32. člena ZUS-1 za izdajo zahtevane začasne odredbe.
davki - revizija - dovoljenost - obstoječa sodna praksa - enako dejansko stanje - formalna pomanjkljivost listin - vsebinska pomanjkljivost listin - nepriznavanje odhodkov - računovodski standardi
Odstop od sodne prakse s sklicevanjem na odločitev Vrhovnega sodišča lahko revident izkaže le, če sta dejanski stanji v obeh primerih v bistvenem enaki. Pomanjkanje verodostojnosti listin ni formalna, ampak vsebinska pomanjkljivost. Če je Vrhovno sodišče o določenem vprašanju že odločilo, to vprašanje ni več pomembno za razvoj prava preko prakse, za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava. Zato ne gre za pomembno pravno vprašanje v smislu 83. člena ZUS-1.
priposestvovanje - dobrovernost - izredno priposestvovanje - dobra vera
Tudi tiste stvarne pravice, pri katerih se pogoji za pridobitev po SPZ v primerjavi z ZTLR spreminjajo, ostanejo v veljavi z vsebino, kot jo določa SPZ, če so bile pridobljene pred 1. 1. 2003.
solastninska pravica na nepremičnini - dobra vera - priposestvovanje - pogodba o delitvi solastne stvari - obličnost - konvalidacija
Revident sicer pravilno navaja, da tretji odstavek 72. člena ZTLR vzpostavlja izpodbojno domnevo dobrovernosti posesti, vendar sta sodišči šteli, da je ta izpodbita. Spričo dejstva, da tožnik kot solastnik nepremičnine, ki je bil hkrati tudi sopogodbenik darilne pogodbe, na podlagi katere je skupaj s tožencem pridobil solastnino na nepremičninah, je izključen obstoj njegove dobre vere. Iz neizpodbojnih dejanskih ugotovitev v pravnomočni sodbi pa izhaja, da pravdni stranki nista nikoli sklenili pogodbe, s katero bi si sporni nepremičnini razdelili in določili mejo.