Ker za odločanje o zahtevku, ki je predmet obravnavane zadeve, ZPP ne določa izključne krajevne pristojnosti in ker v zadevi ni bil podan ugovor tožene stranke o krajevni pristojnosti, se sodišče ni moglo izreči za krajevno pristojno.
davki - revizija - dovoljenost - trditveno in dokazno breme - le navedba punktuma
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta. Če ta ne uspe izkazati enega od pogojev iz 2. odstavka 83. člena ZUS-1, Vrhovno sodišče njegovo revizijo zavrže kot nedovoljeno.
kmetijska dejavnost - priznanje pokojninske dobe - odmera pokojnine
Ker je bil tožnikov zahtevek za priznanje pokojninske dobe iz naslova opravljanja del na kmetiji iz časa veljavnosti Zakona o starostnem zavarovanju kmetov že pravnomočno zavrnjen, mu tožena stranka za to obdobje utemeljeno ni priznala pokojninske dobe pri odmeri invalidske pokojnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0011599
ZZZDR člen 51, 51/2.ZPP člen 7.
skupno premoženje zakoncev - delež na skupnem premoženju - vlaganja brez soglasja zakonca - stvarnopravni zahtevek - trditveno breme - razpravno načelo - afirmativna litiskontestacija
Vlaganje posameznega zakonca v nepremičnino brez soglasja drugega zakonca po razpadu zakonske skupnosti ne more vplivati na višino deležev. Tudi če se zaradi kasnejšega vlaganja poveča vrednost nepremičnine, tak zakonec nima stvarnopravnega zahtevka.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - nedenarni zahtevki - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - formalno sosporništvo - opredelitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizije
Tožnik je tožbo zoper prvega toženca utemeljeval s kršitvijo in razdrtjem pogodbe o leasingu, zaradi česar je prvi toženec kot leasingojemalec dolžan vrniti predmet leasinga (obligacijski zahtevek za vrnitev stvari zaradi prenehanja pogodbe). Tožbo zoper drugega toženca, ki je predmet leasinga kupil od prvega toženca, pa je uveljavljal na podlagi lastništva predmeta leasinga (stvarnopravni zahtevek lastnika za vrnitev stvari). Toženca sta torej formalna sospornika, saj se zahtevki zoper njiju ne opirajo na isto dejansko in pravno podlago.
Pri subjektivni kumulaciji mora biti vrednost določena za vsak zahtevek posebej (drugi odstavek 41. člena ZPP), kar toliko bolj velja za formalno sosporništvo. Ker je tožnik navedel vrednost spornega predmeta nediferencirano, ni mogoče ugotoviti, kolikšna je vrednost v razmerju do posameznega toženca.
Za razlago izjave volje, ki učinkujejo šele tedaj, ko prispejo k naslovniku, je treba upoštevati tudi interese prejemnika. Zato je treba uporabiti objektivno normativno razlago, po kateri se ne raziskuje dejanska volja izjavitelja, pač pa se ugotavlja, kako bi jo moral razumeti naslovljenec.
Toženka je z odpoklicem tožnika z mesta direktorja povzročala zgolj predčasno prenehanje tožnikovega statusnega položaja, v ničemer pa ni bilo poseženo v njuno pogodbeno razmerje.
Ker predloga za dopustitev revizije po ZPP-D v tej zadevi še ni mogoče vložiti, o dopustitvi reviziji po 32. členu ZDSS-1 pa odloča sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti in ne na predlog strank, je tak predlog Vrhovno sodišče kot nedopusten zavrglo.
davki - dovoljenost revizije - trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta. Če ta ne izkaže pogojev za njeno dovoljenost, Vrhovno sodišče revizijo zavrže.
Ker je vsebina sporazuma med strankama sporna, njegovo besedilo pa ne daje nedvoumnega odgovora na vprašanje, ali je bila s sporazumom dogovorjena toženkina dolžnost, da plača odškodnino, bi bilo treba ugotavljati skupen namen pogodbenih strank.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2.ZPP člen 87, 87/3, 89, 89/2, 343, 343/4, 365, 365/1-1, 366, 366/1.
pritožba, ki jo vloži stranka sama - postulacijska sposobnost - zavrženje
V obravnavanem primeru pritožnik ni izkazal niti v zahtevi za obnovo postopka niti v pritožbi, da ima opravljen pravniški državni izpit. V skladu s četrtim odstavkom 343. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP pritožba ni dovoljena, če jo vloži oseba, ki nima te pravice. Glede na določbo drugega odstavka 89. člena ZPP sodišče pravno sredstvo, vloženo po pooblaščencu, ki nima pravniškega državnega izpita, kot nedovoljeno zavrže. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 1. točke 365. člena ZPP.
ZPP člen 339, 339/2-8.ZOR člen 210, 210/4.ZZZDR člen 59.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - prisotnost stranke pri ogledu z izvedencem - celovita presoja vseh faz pridobivanja dokaza
O procesni kršitvi iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni mogoče sklepati zgolj na podlagi izteka posamezne faze postopka na primer pridobivanja dokaza, temveč je treba upoštevati celoten postopek. Pomembno je, ali je bila zaradi določene napake stranki res odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem, ali pa je kljub napaki lahko ustrezno sodelovala v postopku.
izvolitev v naziv - upravna odločba - ugotovitev izida glasovanja - upravna zadeva - akcesorni akt
Odločba v smislu ZUP in ZUS je le tista odločba, s katero je bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava. Ugotovitev izida glasovanja ni takšno odločanje, ampak gre za ugotovitev dejstva.
položaj stranke v postopku izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo - prenehanje pravnega interesa
Tožnik ni bil stranka niti stranski udeleženec v postopku izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo, iz pravnomočnega sklepa tožene stranke pa izhaja, da je bila zavrnjena tožnikova zahteva in zahteva 56-ih občanov za priznanje položaja stranskega udeleženca v postopku izdaje dovoljenja za gradnjo RTO naprave za zmanjšanje emisij odpadnih plinov investitorja. Prvostopno sodišče je zavrženje tožbe pravilno oprlo na 4. točko prvega odstavka 34. člena ZUS, saj enotno dovoljenje za gradnjo ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno na zakon oprto korist.
ZPP člen 115, 115/2, 126, 282, 339, 339/2-8.ZZZDR člen 129, 129a.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo kontradiktornosti - možnost obravnavanja pred sodiščem - obveščenost o obravnavi - udeležba na obravnavi - razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - vzgoja in varstvo otrok - preživljanje mladoletnih otrok - višina preživnine - otroški dodatek - dodatek za veliko družino - zmožnosti preživninskega zavezanca - potrebe otrok
Kot revizijski razlog uveljavljana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Da toženec ni podpisal zapisnika o glavni obravnavi z dne 1. 4. 2008, je povsem nepomembno. Pomembno je, da je bil na tej obravnavi navzoč in da je sodišče ob preložitvi tega naroka v skladu z določbo drugega odstavka 115. člena ZPP takoj naznanilo kraj in čas novega naroka. Zato ni bilo nikakršnih zakonskih ovir za to, da sodišče opravi obravnavo kljub temu, da toženec 8. 5. 2008 ni prišel na narok za glavno obravnavo.
stroški za redno delovanje - melioracijsko območje - skupni objekti in naprave - lastno vzdrževanje - rok za izdajo odločbe
Če upravni organ ne izda odločbe v zakonsko predpisanem roku, se šteje, da je bila njegova vloga zavrnjena. ZKZ ne dopušča, da bi se smeli osuševalni in veliki namakalni sistemi do terciarnega omrežja vzdrževati v lastni režiji, ampak so lastniki zemljišč dolžni plačevati sorazmerne stroške za njihovo vzdrževanje.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - glavne in postranske terjatve - obresti - zavrženje revizije
Po pravilu iz 39. člena ZPP se pri ugotavljanju pravice do revizije obresti ne upoštevajo, če so se v tožbi uveljavljale kot stranska terjatev. Narave stranske terjatve ne izgubijo niti takrat, ko ostane v postopku z revizijo sporna le že odločitev o obrestih.
ponovno določanje o oprostitvi plačila sodnih taks – ne bis in idem
Zavrženje ponovnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks z dne 15.10.2008 je pravilno ob smiselni uporabi 8. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1, saj je bil v isti zadevi že izdan pravnomočen sklep.