ZUS-1 člen 2, 2/2, 36, 36/1-4.ZP-1 člen 208, 208/1-1, 210.
tožba zaradi molka organa - dovoljenost - izpodbijanje odločbe o prekršku - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Ker ima stranka zoper odločbo o prekršku zagotovljeno sodno varstvo pred rednim sodiščem, kar izrecno izhaja iz določbe 208. in 210. člena ZP-1, ne gre za upravni akt po drugem odstavku 2. člena ZUS-1, zato zoper tako odločbo ni mogoče vložiti pritožbe v upravnem postopku in kasneje tožbe v upravnem sporu, posledično pa tudi ne tožbe zaradi molka organa druge stopnje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sodnik pristojnega sodišča kot izvenzakonski partner stranke v postopku - odločanje v pritožbenem postopku
Med razloge, ki jih je mogoče subsumirati kot pravni standard "drugih tehtnih razlogov" po oceni Vrhovnega sodišča spada tudi okoliščina, da je ena od pravdnih strank zunajzakonski partner sodnice, ki sodniško funkcijo opravlja na oddelku sodišča, ki bi skladno s predpisi o stvarni in krajevni pristojnosti moralo odločiti o pritožbi. To še posebej velja za konkreten primer, ko gre za oddelek z relativno majhnim številom sodnikov.
Meje razpravljanja v pravdnem postopku so začrtane s trditvami strank. Sodišči bi ravnali napačno, če bi razčiščevali obstoj posojilnega razmerja, na katerega tožeča stranka sicer ne opira svojega zahtevka, ne da bi za to imelo ustrezno trditveno podlago. Toda v obravnavani zadevi resničnega stanja stvari ni ugotavljalo mimo trditev strank.
Predmet postopka z zahtevo za izredno omilitev kazni ni presoja primernosti izrečene kazni na podlagi dejstev, ki so bila sodišču ob izrekanju sodbe znana.
začasna odredba - odmera komunalnega prispevka – nastanek težko popravljive škode
Plačilo komunalnega prispevka je strošek gradnje, ki ga mora navesti ter vključiti v stroške investicije, zato je nesmiselno zatrjevanje, da bo zaradi plačila dela stroškov gradnje, ki jih predstavlja komunalni prispevek, otežena gradnja stanovanjske hiše in s tem otežena rešitev stanovanjskega problema ter da bo podana možnost blokade njegovih denarnih sredstev in možnost zaostanka gradbenih del.
gradbeno dovoljenje - ustanovitev služnosti v javno korist - začasna odredba - načelo sorazmernosti - prizadetost javne koristi - težko popravljiva škoda
Ker gre pri gradnji gospodarske infrastrukture za očitno prevladujočo javno korist, bi morala tožeča stranka za odložitev izvršitve izpodbijanih aktov izkazati takšne okoliščine, ki bi bile močnejše od podanega javnega interesa.
denacionalizacija - ovire za vrnitev v naravi - zahtevek stranke - vztrajanje pri plačilu odškodnine po tržni vrednosti
Vrhovno sodišče se strinja s presojo prvostopnega sodišča in s stališčem upravnih organov, da tožnikovo vztrajanje pri določitvi odškodnine po tržni vrednosti zahtevane nepremičnine nasprotuje določbam 44. člena ZDen. Tožnik je z navedenim pogojevanjem višine odškodnine v nasprotju z ZDen v bistvu sam zavrnil možnost denacionalizacije zahtevane nepremičnine v obliki odškodnine. Tako je organu ostal v presoji le tožnikov neustrezen zahtevek za vrnitev nepremičnine v naravi.
denacionalizacija - oblika denacionalizacije - zahtevek za vrnitev v naravi - obstoj ovire za vrnitev premoženja v naravi - vezanost organa na zahtevek stranke - preoblikovanje zahtevka - opozorilo upravnega organa na posledice
Ko gre za zazidano stavbno zemljišče, na katerem ne stoji objekt v lasti upravičenca, je podana ovira za vrnitev nepremičnine v naravi. Pri tem ni pomembno, ali je bil objekt zgrajen z dovoljenjem solastnika ali brez njega. Od uspešne dražbe dalje je bil objekt v lasti tretjih fizičnih oseb, kar predstavlja oviro za vrnitev nepremičnine v naravi. Tožnica bi morala zato svoj zahtevek glede na določbe 42. člena ZDen preoblikovati v odškodninski zahtevek, če bi hotela uspeti v denacionalizacijskem postopku z zahtevkom za vrnitev stavbe v obliki odškodnine.