ZZK-1 člen 29, 29/2, 86, 124, 148, 149, 149/3-2.ZIZ člen 45, 45/3.
zemljiškoknjižni postopek - potrdilo o pravnomočnosti - načelo formalnosti postopka - obseg preizkusa
Pritožbeno sodišče v zemljiškoknjižnem postopku ne sme presojati (ne)pravilnosti pravnega dejstva pravnomočnosti, ki se ugotavlja s potrdilom o pravnomočnosti na sklepu o izvršbi, ki ga je izdalo sodišče v izvršilnem postopku.
Toženka pravne podlage za opravljanje voženj po sporni parceli ni dokazala. Če ni postala lastnica kupljenega lokala, tudi ni mogla postati solastnica pripadajočega funkcionalnega zemljišča. Poleg tega sporna parcela ne sodi v sklop funkcionalnega zemljišča.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - obvestila, ki jih zbira policija - uradni zaznamek - prepoznava po fotografijah - načelo neposrednosti - rok za izdelavo pisne sodbe - prekoračitev roka
Izjave, ki jih dajo policiji občani, ko ta zbira obvestila v skladu s pooblastili iz tretjega odstavka 148. člena ZKP, ne predstavljajo procesno veljavnega dokaza, vendar pa tudi niso nedovoljen dokaz, saj so pridobljene zakonito in jih zato iz spisa ni potrebno izločiti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004612
ZKP člen 148, 148a, 371, 371/2, 372.KZ člen 302.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravica do obrambe z zagovornikom - predkazenski postopek - zbiranje obvestil s strani policije - pouk o pravnih jamstvih - uradni zaznamek - zaslišanje osumljenca - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - preprečitev uradnega dejanja uradni osebi
Ravnanje policije v predkazenskem postopku, ko je obsojenca najprej poučila o njegovih pravicah in nato o izjavi osumljenca sestavila uradni zaznamek (na podlagi šestega odstavka 148. člena ZKP), ni pa opravila zaslišanja obsojenca kot osumljenca na podlagi 148.a člena ZKP (ker je obsojenec izjavil, da si ne bo vzel zagovornika), je bilo zakonito.
davki - revizija - dovoljenost - trditveno in dokazno breme - vrednost spornega predmeta
Trditveno in dokazno breme za izkaz pogoja za dovoljenost revizije je na strani revidenta. Če pogoja revident ne uspe izkazati, Vrhovno sodišče njegovo revizijo zavrže kot nedovoljeno.
prenehanje društva - pravno nasledstvo - prehod premoženja
Ne glede na to, ali je imela ponovna vzpostavitev društva v letu 1935 učinek ex tunc ali ex nunc, upravna odločba, s katero je bila odločba o razpustu društva razveljavljena in je bilo društvo ponovno vzpostavljeno, sama po sebi ni mogla poseči v obstoječi premoženjskopravni položaj, ki je nastal po prenehanju pravne osebnosti.
denacionalizacija - dovoljenost revizije - vrednostni kriterij - pomembno pravno vprašanje - državljanstvo upravičenca - zelo hude posledice
Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.
JAVNI USLUŽBENCI - RAZREŠITVE IN IMENOVANJA - ŠOLSTVO
VS1010844
ZVis člen 24, 24/4.
imenovanje direktorja inštituta
Sklepa, s katerim znanstveni svet članice univerze pogojno imenuje vršilca dolžnosti direktorja inštituta, ni mogoče šteti kot predloga v smislu četrtega odstavka 24. člena ZVis in 4. alineje 88. člena statuta.
Zoper sodno odločbo višjega sodišča splošne pristojnosti ni mogoče začeti upravnega spora, saj tega ne dovoljuje niti ZUS-1, niti ZPP niti kak drug zakon. Tega spora ne dovoljuje niti Ustava RS v drugem odstavku 157. člena.
ZUS-1 člen 28, 28/2, 34, 34/1, 64, 64/3, 64/4, 65, 65/2-2, 83, 83/3, 84.ZUP člen 281, 281/1.
revizija - pravni interes - odpravljena odločba tožene stranke
>jedro :
Ker je revizija izredno pravno sredstvo, ki predstavlja zadnjo pravno možnost odločanja v upravnem sporu, je pravni interes podan, če jo vloži revident, ki si z odločitvijo v reviziji lahko izboljša svoj pravni položaj.
V postopku izdaje lokacijskega dovoljenja je treba položaj stranskega udeleženca priznati lastnikom sosednjih nepremičnin, na katere se lahko širijo vplivi iz objekta. Le tako je namreč lastnikom sosednjih nepremičnin zagotovljeno varstvo njihovih pravic in pravnih koristi, ki jim gredo na podlagi prostorskih predpisov.
dovoljenost revizije - pogoji za dovoljenost revizije
Po ustaljeni upravno-sodni praksi vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.
Glede na pravno mnenje, sprejeto na Občni seji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije 26.6.2002, da sodišče zavrže revizijo, ki jo je vložila stranka sama, če ni najpozneje v njej izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, je revizijsko sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1.
Čeprav obdolženec še ni bil obsojen zaradi kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem, to na presojo obstoja ponovitvene nevarnosti istovrstnega kaznivega dejanja, torej kaznivega dejanja z elementi nasilja, nima odločilnega vpliva.
dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela akta - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice - zavrženje
Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.
odmera sodnih taks - nastanek taksne obveznosti - zavezanec za plačilo takse
Vsaka stranka najprej sama nosi stroške sodnega postopka, ki jih povzroči s svojim ravnanjem. To izhaja tako iz določbe 3. člena ZST kot tudi določbe 152. člena ZPP.
Odločitev tožene stranke v zvezi z oceno posameznega predmeta pri maturi nima značaja odločanja o upravni stvari, ker ocenjevanje pri maturi vsebinsko ne pomeni odločanja o tožnikovi pravici ali obveznosti. Ponovna preveritev ocene pri maturitetnem predmetu ne predstavlja avtoritativne odločitve nosilca državne ali občinske oblasti oziroma nosilca javnega pooblastila, pač pa gre za opravilo strokovne narave. Sodišče prve stopnje razišče dejansko stanje v obravnavani zadevi vedno v okviru tožbenih navedb.
revizija - dovoljenost - trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev
Po ustaljeni upravnosodni praksi vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.
Ker pritožba ne navaja, v katerih primerih sodna praksa Višjega delovnega in socialnega sodišča odstopa od svoje lastne prakse ali od prakse Vrhovnega sodišča, ji ni mogoče ugoditi in dopustiti revizije.
ZDSS-1 člen 30, 62.ZPP člen 347. Merila za odlog, zmanjšanje ali odpis prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje določenim zavarovancem (2000) člen 3. Pravilnik o odlogu, delnem oziroma celotnem odpisu ali obročnem odplačilu dolga za obvezno zdravstveno zavarovanje (2003) člen 5.
razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - pritožba - odpis prispevkov za zdravstveno zavarovanje - obravnava pred sodiščem druge stopnje
Ni namen določbe 30. člena ZDSS-1, da bi se izvedba celotnega dokaznega postopka prenesla pred sodišče druge stopnje. To velja gotovo v vseh tistih primerih, ko dokaznega postopka (obravnave) pred sodiščem prve stopnje sploh ni bilo.
Če je sodišče prve stopnje na obravnavi izvajalo dokaze in sprejelo dokazno oceno o odločilnih dejstvih, mora sodišče druge stopnje upoštevati načelo o prepovedi razveljavitve prvostopne sodbe. Taka obveznost sodišča izhaja tudi že iz določbe drugega odstavka 347. člena ZPP. Sodišče druge stopnje bi moralo samo dopolniti dokazni postopek z izvedbo tistih dokazov, ki jih sodišče prve stopnje ni izvedlo, pa so za pravilno in zakonito presojo odločilni.