bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - obvestila, ki jih zbira policija - uradni zaznamek - prepoznava po fotografijah - načelo neposrednosti - rok za izdelavo pisne sodbe - prekoračitev roka
Izjave, ki jih dajo policiji občani, ko ta zbira obvestila v skladu s pooblastili iz tretjega odstavka 148. člena ZKP, ne predstavljajo procesno veljavnega dokaza, vendar pa tudi niso nedovoljen dokaz, saj so pridobljene zakonito in jih zato iz spisa ni potrebno izločiti.
Toženka pravne podlage za opravljanje voženj po sporni parceli ni dokazala. Če ni postala lastnica kupljenega lokala, tudi ni mogla postati solastnica pripadajočega funkcionalnega zemljišča. Poleg tega sporna parcela ne sodi v sklop funkcionalnega zemljišča.
ZPD člen 24, 24/1-1, 60, 60/1. ZUP (1986) člen 244, 263, 263/2. ZUS člen 25, 25/1-2, 25/3, 60, 60/1-3, 67, 67/2. URS člen 25. Slovenski računovodski standardi SRS (1993) standard 4, 4-1, 4-18, 16-16.
prometni davek – davek od prometa storitev – zastaranje – relativno zastaranje – prepoved reformatio in peius – bistvene kršitve določb postopka – nabavna cena – stroški skladiščenja – najem – posredni ali neposredni stroški – stroškovni nosilec – naftni derivati – prodaja na debelo – fiksni znesek
Pravica do odmere davčne obveznosti ne more zastarati tekom pritožbenega postopka.
ZUP omogoča, da pritožbeni organ ob reševanju pritožbe, če so za to izpolnjeni zakonski pogoji, izda tudi odločbo, ki je pritožniku v škodo. V takem primeru ni kršeno načelo prepovedi reformatio in peius.
Ker nabavno ceno po SRS sestavljajo le neposredni stroški nabave, med njih ni mogoče vključiti stroškov, ki jih je davčni zavezanec plačeval mesečno, ne glede na količino opravljenih storitev.
ZUP člen 144.ZUS-1 člen 63, 80, 107.ZPP člen 155, 165.ZBPP člen 40/2.
brezplačna pravna pomoč - nagrada in stroški odvetniku
Po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje ni odločilo pravilno, ko je ugodilo tožbi tožeče stranke. Pritožbeno sodišče namreč meni, da je pravilno stališče tožene stranke v njeni izpodbijani odločbi in v pritožbi zoper izpodbijano sodbo, da so bili v obravnavanem primeru, na podlagi vložene zahteve prvega tožnika za povrnitev stroškov odvetniku in za njegovo nagrado, izpolnjeni vsi pogoji za izdajo izpodbijanega sklepa po skrajšanem postopku (144. člen ZUP). Zato je tožena stranka utemeljeno priskrbela pravdni spis okrožnega sodišča in odločila na podlagi dejstev in okoliščin, ki so bile navedene v vlogi, ter podatkov, s katerimi je glede na pridobitev pravdnega spisa sama razpolagala, upoštevajoč določbe ZPP glede odločanja o (ne)potrebnih stroških (12. Poglavje ZPP - UPB1) ter določbe Odvetniške tarife. Ker gre za skrajšani postopek, v tem primeru ni bilo treba zaslišati prvega tožnika (tretji odstavek 144. člena ZUP).
ZZK-1 člen 29, 29/2, 86, 124, 148, 149, 149/3-2.ZIZ člen 45, 45/3.
zemljiškoknjižni postopek - potrdilo o pravnomočnosti - načelo formalnosti postopka - obseg preizkusa
Pritožbeno sodišče v zemljiškoknjižnem postopku ne sme presojati (ne)pravilnosti pravnega dejstva pravnomočnosti, ki se ugotavlja s potrdilom o pravnomočnosti na sklepu o izvršbi, ki ga je izdalo sodišče v izvršilnem postopku.
ZUS-1 člen 22, 22/1.ZPP člen 95, 95/2, 98, 98/1, 98/5, 108, 108/2.
pooblastilo - popolnost pooblastila - novo pooblastilo - datum
Iz pooblastila, ki je predloženo izrednemu pravnemu sredstvu, mora biti razvidno, da je novo. Če pooblastilo ne vsebuje datuma, tega ni mogoče preveriti, zato sodišče pravno sredstvo, kateremu ni predloženo novo pooblastilo, zavrže. Le popolno pooblastilo se šteje za predloženo.
V postopku izdaje lokacijskega dovoljenja je treba položaj stranskega udeleženca priznati lastnikom sosednjih nepremičnin, na katere se lahko širijo vplivi iz objekta. Le tako je namreč lastnikom sosednjih nepremičnin zagotovljeno varstvo njihovih pravic in pravnih koristi, ki jim gredo na podlagi prostorskih predpisov.
dovoljenost revizije - pogoji za dovoljenost revizije
Po ustaljeni upravno-sodni praksi vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.
Zoper sodno odločbo višjega sodišča splošne pristojnosti ni mogoče začeti upravnega spora, saj tega ne dovoljuje niti ZUS-1, niti ZPP niti kak drug zakon. Tega spora ne dovoljuje niti Ustava RS v drugem odstavku 157. člena.
ZUS-1 člen 28, 28/2, 34, 34/1, 64, 64/3, 64/4, 65, 65/2-2, 83, 83/3, 84.ZUP člen 281, 281/1.
revizija - pravni interes - odpravljena odločba tožene stranke
>jedro :
Ker je revizija izredno pravno sredstvo, ki predstavlja zadnjo pravno možnost odločanja v upravnem sporu, je pravni interes podan, če jo vloži revident, ki si z odločitvijo v reviziji lahko izboljša svoj pravni položaj.
JAVNI USLUŽBENCI - RAZREŠITVE IN IMENOVANJA - ŠOLSTVO
VS1010844
ZVis člen 24, 24/4.
imenovanje direktorja inštituta
Sklepa, s katerim znanstveni svet članice univerze pogojno imenuje vršilca dolžnosti direktorja inštituta, ni mogoče šteti kot predloga v smislu četrtega odstavka 24. člena ZVis in 4. alineje 88. člena statuta.
denacionalizacija - dovoljenost revizije - vrednostni kriterij - pomembno pravno vprašanje - državljanstvo upravičenca - zelo hude posledice
Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.
odmera sodnih taks - nastanek taksne obveznosti - zavezanec za plačilo takse
Vsaka stranka najprej sama nosi stroške sodnega postopka, ki jih povzroči s svojim ravnanjem. To izhaja tako iz določbe 3. člena ZST kot tudi določbe 152. člena ZPP.
dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela akta - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice - zavrženje
Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.
Odločitev tožene stranke v zvezi z oceno posameznega predmeta pri maturi nima značaja odločanja o upravni stvari, ker ocenjevanje pri maturi vsebinsko ne pomeni odločanja o tožnikovi pravici ali obveznosti. Ponovna preveritev ocene pri maturitetnem predmetu ne predstavlja avtoritativne odločitve nosilca državne ali občinske oblasti oziroma nosilca javnega pooblastila, pač pa gre za opravilo strokovne narave. Sodišče prve stopnje razišče dejansko stanje v obravnavani zadevi vedno v okviru tožbenih navedb.
revizija - dovoljenost - trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev
Po ustaljeni upravnosodni praksi vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.
Glede na pravno mnenje, sprejeto na Občni seji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije 26.6.2002, da sodišče zavrže revizijo, ki jo je vložila stranka sama, če ni najpozneje v njej izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, je revizijsko sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1.
Čeprav obdolženec še ni bil obsojen zaradi kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem, to na presojo obstoja ponovitvene nevarnosti istovrstnega kaznivega dejanja, torej kaznivega dejanja z elementi nasilja, nima odločilnega vpliva.
S pritožbo je mogoče uspešno uveljavljati le neenotno sodno prakso sodišč druge stopnje (glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev). Ker se tožeča stranka v podkrepitev svojih navedb sklicuje na sodbo sodišča prve in ne druge stopnje, s pritožbo ne more uspeti.
Ker tožnik ni niti zatrjeval in ne dokazal, da odločitev v zadevi pomeni odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, oziroma da v praksi sodišč druge stopnje glede bistvenih vprašanj za odločitev v zadevi ni enotnosti, s pritožbo ni mogel uspeti.