ZPP člen 41, 41/2, 339, 339/2, 339/2-11, 367, 367/2, 377.
dovoljenost revizije - premoženjski spor - vrednost spornega predmeta - učinek obligacij med strankami - aktivna legitimacija
Da bo toženka lahko izpolnila svojo obveznost, mora biti najprej vknjižena njena lastninska pravica, zato je podana aktivna legitimacija tožnika, da zahteva takšno ureditev stanja.
pristojnost slovenskega sodišča - odškodninski spor - neposlovna škoda zaradi prometne nesreče
Za določitev pristojnosti slovenskega sodišča ni pomembno ali je tožnikom zaradi prometne nesreče v Avstriji morda nastala premoženjska ali nepremoženjska škoda na teritoriju Republike Slovenije.
Ker tožeča stranka kljub prejetemu nalogu za plačilo sodne takse le-te v roku 15 dni ni plačala, pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks pa niso podani, je Vrhovno sodišče v skladu s tretjim odstavkom 105.a člena ZPP štelo, da je revizijo umaknila in ugotovilo umik revizije.
uvrstitev blaga v carinsko tarifo - uporaba materialnega prava - relevantno dejansko stanje - spornost dejanskega stanja - izvedenstvo - pasivna legitimacija - carinski dolžnik - carinski deklarant - zastopanje v carinskih postopkih
Ob izpolnjevanju pogojev iz 47. člena CZ lahko katerakoli oseba, vključno s špediterjem, v carinskih postopkih nastopa v lastnem imenu in za svoj račun ali pa v lastnem imenu in za tuj račun, torej kot deklarant in posledično carinski dolžnik. Če bi revident hotel nastopati v tujem imenu, v imenu prejemnika blaga, torej brez statusa deklaranta, bi moral to izrecno navesti ob vložitvi carinske deklaracije, česar pa ni storil.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0011506
ZD člen 28, 34.ZOR člen 53, 53/2, 103.ZPP člen 318, 318/3.
vrnitev darila v zapuščino - dajatveni in oblikovalni zahtevek - sklepčnost tožbe - ničnost prodajne pogodbe - nemoralen nagib
V zapuščino je mogoče zahtevati le vrnitev darila, ne pa predmetne prodajne pogodbe. Tožbeni zahtevek je ugotovitvene in dajatvene ali oblikovalne narave.
Tožnikova tožba s trditvami o kupni pogodbi in le z ugotovitvenim zahtevkom je nesklepčna, saj z njo ne more doseči želene posledice.
Zapustnik lahko za časa svojega življenja odplačno razpolaga z vsem svojim premoženjem. Tako ravnanje ni nemoralno.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - uslužbenec sodišča kot stranka v postopku
Ker bi okoliščina, da je tožnik zaposlen na Okrajnem sodišču v Trbovljah kot sicer stvarno in krajevno pristojnem sodišču za odločanje v tej zadevi, mogla negativno vplivati na percepcijo javnosti o objektivni nepristranskosti sodišča v sporu, je sodišče določilo drugo stvarno pristojno sodišče za odločanje v zadevi.
pridobitev premoženja s skupno gradnjo - dogovor o skupni gradnji - družbena pogodba - societas - razdelitev premoženja
Tako pred uveljavitvijo ZTLR kot po njegovi uveljavitvi so bili v sodni praksi dogovori o skupni gradnji pravno upoštevani neodvisno od (sorodstvenega) razmerja pogodbenih strank. Sicer pa se na delitev dobička (in premoženja nasploh) nanaša pravno pravilo paragrafa 1193 ODZ, ki je prav tako dispozitivne narave in po kateri se lahko družbeniki vnaprej dogovorijo, kako bodo razdelili premoženje, ki je nastalo z njihovimi prispevki.
Uredba sveta (ES) št. 44/2001 z 22.12.2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 1, 34, 35, 41, 43.
priznanje tuje sodne odločbe - uporaba Uredbe sveta (ES) št. 44/2001
V smislu 1. člena Uredbe sveta (ES) št. 44/2001 gre za civilno in gospodarsko zadevo, ker je podlaga obveznosti prodajna pogodba in obveznost kupca plačati kupnino. Nasprotni udeleženec ni zatrjeval prisotnosti javnopravnih elementov niti dejstev, ki bi jih bilo mogoče subsumirati pod izjeme iz drugega odstavka 1. člena.
Čeprav Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije z vlaganjem zahteve ščiti javni interes po poenotenju sodne prakse, je pravni interes za odločitev o zahtevi podan le v tistih zadevah, v katerih more poseg Vrhovnega sodišča privesti do drugačne odločitve v zadevi, v kateri je bilo to izredno pravno sredstvo vloženo.
ZUS-1 člen 2, 2/2, 36, 36/1-4.ZP-1 člen 208, 208/1-1, 210.
upravni spor - tožba zaradi molka organa - dovoljenost - izpodbijanje odločbe o prekršku - upravni akt
Ker ima stranka zoper odločbo o prekršku zagotovljeno sodno varstvo pred rednim sodiščem, kar izrecno izhaja iz določbe 208. in 210. člena ZP-1, ne gre za upravni akt po 2. odstavku 2. člena ZUS-1, zato zoper tako odločbo ni mogoče vložiti pritožbe v upravnem postopku in kasneje tožbe v upravnem sporu, posledično pa tudi ne tožbe zaradi molka organa druge stopnje.
ZKP člen 65, 65/3, 178, 178/4, 236, 371, 371/2, 380.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - zasliševanje prič - mladoletna oškodovanka - preiskovalna dejanja - zaslišanje priče v preiskavi - odstranitev obdolženca z zaslišanja - pravice obrambe - utemeljitev dokaznega predloga - priviligirana priča - pooblaščenec mladoletne oškodovanke
Odločitev po četrtem odstavku 178. člena ZKP, da se obdolženca odstrani z zaslišanja priče oz. oškodovanca, se lahko sprejme še preden priča oz. oškodovanec začne izpovedovati.
ZUS-1 člen 22, 22/2, 83, 83/3, 89.ZPP člen 86, 86/4.
revizija - dovoljenost - postulacijska sposobnost - revizija vložena po direktorju
Tožeča stranka, ki je revizijo vložila po direktorju in v njej niti ne zatrjuje, da bi imel opravljen pravniški državni izpit, niti o tem ne predloži nobenega dokaza, po presoji Vrhovnega sodišča nima postulacijske sposobnosti za revizijo.
odgovornost cestnega podjetja - dolžnost vzdrževanja cestišča - status ceste - magistralna cesta - cestišče pod podvozom magistralne ceste - pasivna legitimacija
Cestišče pod (v) podvozom (podvozu) magistralne cesta, na katerem je prišlo do škodnega dogodka, nima enakega statusa oziroma ni sestavni del magistralne ceste tudi v pomenu obsega izpolnjevanja vzdrževalnih obveznosti za zagotovitev nemotenega in varnega prometa na njem. Zato pasivne legitimacije cestnega podjetja v tej pravdi ni mogoče izpeljati iz njene obveznosti vzdrževanja magistralne ceste.
Tožeča stranka je v tožbi opredelila vrednost spora za obe toženi stranki v znesku 10.000.000 SIT (41.729,26 EUR). Navedena vrednost se glede na tožbeno trditveno podlago nanaša na vse nepremičnine, glede katerih tožeča stranka uveljavlja ugotovitev lastninske pravice, in ne posebej na spornih pet nepremičnin glede prve tožene stranke in treh nepremičnin glede druge tožene stranke. Vrednost spornega predmeta je torej nediferencirana, kar pomeni, da bi bilo treba ugibati, koliko od glede celotnega predmeta pravde po vrednosti odpade na sporni del za prvo toženo stranko in koliko za drugo toženo stranko. Toženi stranki namreč v svojih revizijah vrednosti spornega predmeta nista ocenili.
Posrednikov zahtevek za plačilo dvojne provizije zaradi naročnikove kršitve posredniške pogodbe je neutemeljen. Predložitev cenitve izvedenca gradbene stroke v posredniški pogodbi ni bila dogovorjena. Nepredložitev dokaza o lastništvu prodajane nepremičnine pa ni imela nikakršne vloge, saj je bil, da stranki nista sklenili prodajne pogodbe, dejstvo, da se stranki nista sporazumeli za ceno.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004697
ZKP člen 371, 371/2.URS člen 29, 29/1-3.KZ člen 171, 171/1, 171/4.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zavrnitev dokaznega predloga - žaljiva obdolžitev - dokaz resničnosti
Obdolženec se pri obrambi pred obtožbo zaradi kaznivega dejanja žaljive obdolžitve lahko sklicuje na okoliščine iz četrtega odstavka 171. člena KZ in z dokaznimi sredstvi, ki so mu na voljo, dokazuje resničnost svoje trditve, oziroma da je imel utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar je trdil, sodišče pa mu mora to omogočiti.
ODZ paragraf 1500.ZZK člen 5.SPZ člen 44.ZZKat člen 26.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - dobrovernost - trditveno in dokazno breme
Lastnik, ki ne poskrbi za vpis svoje pravice v zemljiško knjigo, s svojo opustitvijo nekdanjemu lastniku, ki je še vedno zemljiškoknjižni lastnik, daje priložnost za zlorabo. Zato v takšnem primeru prevlada interes tretjega - pridobitelja. Slednji mora biti dobroveren, pri čemer pa se dobra vera domneva.
Trditveno in dokazno breme je na tistem, ki zatrjuje, da nekdo ni bil v dobri veri.
prenehanje društva - pravno nasledstvo - prehod premoženja
Ne glede na to, ali je imela ponovna vzpostavitev društva v letu 1935 učinek ex tunc ali ex nunc, upravna odločba, s katero je bila odločba o razpustu društva razveljavljena in je bilo društvo ponovno vzpostavljeno, sama po sebi ni mogla poseči v obstoječi premoženjskopravni položaj, ki je nastal po prenehanju pravne osebnosti.
davki - revizija - dovoljenost - trditveno in dokazno breme - vrednost spornega predmeta
Trditveno in dokazno breme za izkaz pogoja za dovoljenost revizije je na strani revidenta. Če pogoja revident ne uspe izkazati, Vrhovno sodišče njegovo revizijo zavrže kot nedovoljeno.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004612
ZKP člen 148, 148a, 371, 371/2, 372.KZ člen 302.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravica do obrambe z zagovornikom - predkazenski postopek - zbiranje obvestil s strani policije - pouk o pravnih jamstvih - uradni zaznamek - zaslišanje osumljenca - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - preprečitev uradnega dejanja uradni osebi
Ravnanje policije v predkazenskem postopku, ko je obsojenca najprej poučila o njegovih pravicah in nato o izjavi osumljenca sestavila uradni zaznamek (na podlagi šestega odstavka 148. člena ZKP), ni pa opravila zaslišanja obsojenca kot osumljenca na podlagi 148.a člena ZKP (ker je obsojenec izjavil, da si ne bo vzel zagovornika), je bilo zakonito.